Koledar okoljskih dni v aprilu in maju 2024

Svetovni dan Zemlje, ki ga obeležujemo že več kot pol stoletja (prvič je bil organiziran že leta 1970), je namenjen vsem prebivalcem našega planeta, vzpodbuja pa k aktivnemu ter odgovornemu delovanju v smeri trajnostnega razvoja na vseh področjih, tudi v sektorjih kmetijstva, in gozdarstva.
Kljub poudarjanju, kako zelo pomembni so odgovorno ravnanje z odpadki, varčevanje s pitno vodo, varčevanje z energijo ter odgovoren odnos do gozdov in živali, se ljudje danes premalo zavedamo dejstva, da je naša Zemlja minljiva in ranljiva. Zavedati se moramo dejstva, da Zemljo najbolj ogroža človek. Zaradi človeka so v nevarnosti rastline, živali, oceani, reke, travniki in gozdovi. Vse našteto je za nas nekako samoumevno, zato si težko predstavljamo, kako bi se sprehajali, če ne bi imeli gozdov, travnikov, živali, rek in kako bi živeli, če bi Zemlja nekoč preprosto nehala obstajati.
Letošnja tema je Planet proti plastiki. Več nahttps://www.earthday.org/

Zvoki iz okolja vzbujajo misli, čustva in spomine, vplivajo na razpoloženje ali vedenje, vplivajo na enostavnost komunikacije in udobje življenja. Hrup v okolju predstavlja nevarnost za naše zdravje, počutje in kakovost bivanja. Izpostavljenost izjemno glasnemu hrupu lahko povzroči stalno šumenje v ušesih in trajno poškoduje sluh. Hrup, ki morda ni dovolj glasen, da bi poškodoval naš sluh, je lahko moteč, nas vznemirja, povečuje raven stresa in tesnobe. Kronični stres lahko s časom prispeva k pojavu srčno-žilnih obolenj kot so povišan krvni tlak, povečana pojavnost arterijske hipertenzije in mišičnega infarkta. Tesnoba, ki jo povzroča izpostavljenost glasnemu hrupu, lahko negativno vpliva na naš prebavni sistem. Hrup lahko vpliva na naše vedenje, nas jezi in povzroči agresijo. Spori zaradi hrupa, se lahko zato končajo s fizičnim nasiljem.

J. Sterling Morton iz Nebraske (ZDA) je v letu 1872 pričel z akcijo spodbujanja sajenja in skrbi za drevesa. Velja za ustanovitelja dneva dreves, dneva v letu, kadar posamezniki in organizacije sadijo drevesa in prirejajo dogodke za ozaveščanje o povezanosti ljudi in dreves. Dan dreves se po svetu ne obeležuje sočasno, saj je ta dan prilagojen lokalnemu podnebju.

 

Svetovni dan ptic selivk ozavešča o potrebi po ohranjanju ptic selivk in njihovih habitatov. Ima globalni doseg in je učinkovit o orodje za pomoč pri dvigu globalne ozaveščenosti o grožnjah, s katerimi se soočajo ptice selivke, o njihovem ekološkem pomenu in o potrebi po mednarodnem sodelovanju za njihovo ohranitev. Letošnji fokus bo na insektih za ptice selivke, s poudarkom na problematiki upadanja populacije insketov. Insekti so nujni vir energije mnogim pticam selivkam, ne samo v sezoni gnezdenja ampak tudi v času njihovih migracij. Svetovni dan ptic selivk bo letos 11. maja in 12. oktobra. Več na: https://www.worldmigratorybirdday.org/

Leta 1992 je bila v Riu (Rio de Janeiro, Brazilija) sprejeta Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC). Njen cilj je bil doseči, da se koncentracije toplogrednih plinov v ozračju ustalijo na ravni, ki bo preprečila nevarno poseganje v podnebni sistem. Konvencijo je doslej ratificiralo 195 držav, med njimi tudi Slovenija (leta 1995).

Naslednji korak pri reševanju problema podnebnih sprememb je bil Kjotski protokol (Kjoto, Japonska); ta je bil sprejet leta 1997 in je uvedel pravno zavezujoče cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v razvitih državah. Slovenija se je s podpisom (leta 1998) in ratifikacijo (leta 2002) tega dokumenta zavezala, da bo emisije toplogrednih plinov do zaključka prvega ciljnega obdobja (2008–2012) zmanjšala glede na izhodiščno leto 1986 za 8 %. Decembra 2012 so bile v Dohi (Katar) sprejete spremembe Kjotskega protokola, in na podlagi teh sprememb se je z letom 2013 začelo drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola, ki se bo izteklo leta 2020. EU se je zavezala, da bo emisije toplogrednih plinov v tem obdobju zmanjšala glede na izhodiščno leto za 20 %. V letu 2016 je bil podpisan Pariški sporazum o podnebnih spremembah, ki je prvi univerzalen in pravno zavezujoč globalni podnebni sporazum. Podpisali so ga 22. aprila 2016, Evropska unija ga je ratificirala
5. oktobra 2016. V skladu s to zavezo so se države članice EU dogovorile, da bodo skušale doseči, da EU do leta 2050 postane prvo podnebno nevtralno gospodarstvo in družba.

Kompleksen problem podnebnih sprememb v Sloveniji želimo rešiti z Dolgoročno podnebno strategijo RS do leta 2050. Podnebne spremembe se v Sloveniji že izražajo (temperatura zraka, vode, upadanje biotske raznovrstnosti, zmanjšanje snežne odeje, padavine), zato je za trajnostni razvoj Slovenije ključno čim prejšnje sledenje zastavljenim ciljem v podnebni strategiji in za dosego ciljev učinkovito sistemsko izvajanje potrebnih ukrepov v vseh sektorjih.

Slovenija je v okviru Organizacije Združenih narodov (OZN) predlagala, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel, na obletnico rojstva Antona Janše, pionirja čebelarstva iz 18. stoletja. Po treh letih mednarodnih prizadevanj so države članice Združenih narodov 20. decembra 2017 soglasno potrdile predlog Slovenije in tako je 20. maj razglašen za svetovni dan čebel.

Bogata zgodovina na področju čebelarstva sega že pred 18. stoletje in dokazuje, da je to izredno pomembna kmetijska panoga. Čebele so eden od pomembnih opraševalcev, ki zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno doprinesejo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Zaščita čebel in čebelarskega sektorja tako dolgoročno prispeva k zmanjševanju revščine, lakote in ohranjanju zdravega okolja ter biodiverzitete.

 

Čebele so pomembne tudi z vidika trajnostnega kmetijstva in ustvarjanja delovnih mest na podeželju. Z opraševanjem namreč povečujejo kmetijsko pridelavo, s čimer ohranjajo pestrost in raznolikost na naših njivah in krožnikih. Poleg tega milijonom ljudi zagotavljajo delovna mesta in so pomemben vir prihodkov za kmete.

 

Letošnja tema je Bodi povezan z opraševalci, prijazno pridelavo. Več na: https://www.worldbeeday.org.au/

 

21. maja 1992 sta bila odobrena Direktiva EU o habitatih in program LIFE. Ta direktiva je skupaj z Direktivo o pticah (sprejeta leta 1979) postala osnova mreže zavarovanih območij EU Natura 2000. Danes Natura 2000 sestavlja več kot 27 800 območij po kopnem in morjih EU, ki uspešno prispevajo k ohranjanju naše edinstvene evropske naravne dediščine. Da bi proslavili omrežje Natura 2000 – enega najbolj izjemnih dosežkov EU – in počastili prizadevanja vseh, ki so sodelovali pri njegovem uspehu, je Evropska komisija skupaj z Evropskim parlamentom, predsedstvom Sveta in Odborom regij razglasila 21. maj za Evropski dan Nature 2000.

Na ta dan obiščite območje Natura 2000 v vaši bližini, spoznajte in odkrijte vrste in habitate, ki jih varuje.

Program Združenih narodov za okolje je 22. maj razglasil za Mednarodni dan biotske raznovrstnosti kot spomin na začetek veljavnosti konvencije o biotski raznovrstnosti (Rio de Janeiro, 1992). V Sloveniji ta dan obeležujemo od leta 1996, ko smo postali pogodbenica konvencije. Upadanje biotske raznovrstnosti je ena izmed največjih groženj človeštvu v svetovnem, evropskem pa tudi slovenskem merilu.
Slovenija ima relativno visoko stopnjo ohranjenosti biotske raznovrstnosti, ki se kaže tudi v zelo visokem deležu ozemlja države, vključenega v omrežje Natura 2000, ki zajema 37,2 % površine Slovenije, od tega okoli 70 % predstavljajo gozdovi. Od negozdnih površin je v omrežju Natura 2000 približno 20 % kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU).

Leta 1999 je EU razglasila dan naravnih in narodnih parkov. Z razglasitvijo je Evropska zveza opozorila na pomen naravovarstvenih območij pri ohranjanju močno osiromašene biotske pestrosti. Prvi korak v to smer je ravno na ta dan leta 1909 storila Švedska z ustanovitvijo prvih devetih narodnih parkov. ustanavljanje naravnih parkov temeljni ukrep ohranjanja narave.
Parki zaradi svoje ekološke vrednosti, uravnoteženega delovanja človeka, življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih in živalskih vrst, pomembno prispevajo k ohranjanju biološke raznovrstnost in varstvu naravnih vrednot.
S parki je pokrita četrtina omrežja Nature 2000 v Sloveniji, država pa dela še na treh projektih parkov. Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru Slovenijo uvršča med naravno najbogatejša območja Evrope in sveta
Letošnja tema je Gradimo na svojih koreninah.

 

Evropski teden gozdov, ki smo ga prvič obeleževali leta 2008, ponuja edinstveno priložnost za povečanje prepoznavnosti gozdarskega sektorja in vpliva na vseevropske in svetovne razprave o gozdovih. Teden soorganizirata Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in
Gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE).