Ruše danes

Površina: 61 km2

Povprečna nadmorska višina: 309 m

Najvišja točka: Žigartov vrh (1347 m)

Pokritost z gozdnimi površinami: 82 %

Oddaljenost od Maribora: 13 km

Število prebivalcev (12.11.2014): 7.452

Gostota naseljenosti: 120 preb/km2

Število gospodinjstev: 3499 (2014)

Število podjetij: 454 (2012)

Število turističnih postelj: 414

 

 

STATISTIČNI PODATKI

POSELITEV NA OBMOČJU OBČINE

Poselitev na območju občine je posledica reliefa in s tem posledično prometnega omrežja. Osrednji prometni žili oz. osi poselitve ob katerih se z intenzivnim procesom suburbanizacije nekdanja agrarna pokrajina spreminja v t.i. ruralno-urbani kontinuum je regionalna cesta, ki poteka od občinske meje na vzhodu skozi naselja Bistrica ob Dravi, Bezena, Ruše in Fala ter dalje v terciarno Ribniško-Lovrenško podolje vzhodnega Pohorja oz. čez Dravo na magistralno cesto.

Prebivalstvo je zgoščeno tudi vzdolž pomembnejših lokalnih cest, sicer je zaledje poseljeno z razloženimi naselji in samotnimi kmetijami oz. samnjami. Ob tem je potrebno omeniti pomembno vlogo krajevnih oz. lokalnih in gozdnih cest, ki povezujejo Dravsko dolino in doline pohorskih potokov z naselji, zaselki oz. s samotnimi kmetijami v zaledju. Povezanost s centralnimi dejavnostmi, kraji zaposlitve oz. šolanja predstavlja v času motorizacije pomembno kvaliteto življenja sodobnega človeka, ki že desetletja sodeluje v procesu suburbanizacije, pojavu, ki je zajel skoraj vse slovensko podeželje.

Območja zgoščene poselitve so torej navezana na prometno omrežje. Osrednja os poselitve je ob regionalni cesti, od katere se ob lokalnih cestah območja gostejše poselitve zajedajo v obronke in pobočja Pohorja.

 

 

INFRASTRUKTURNO OMREŽJE NA OBMOČJU OBČINE

Vodna oskrba in ureditev vodnega gospodarstva

V občini Ruše je v veljavi Odlok o varstvu zalog pitne vode črpališč Vodnjak I in Vodnjak II v Rušah (MUV št.10/93), katerega varstveni režimi so evidentirani v prostorskih sestavinah dolgoročnega planskega dokumenta. Ob vseh posegih v prostor na območju varstveni pasov je potrebno dosledno upoštevati določila zgoraj citiranega odloka.

Oskrba z vodo na območju občine Ruše predstavlja problem, ki ga občina postopno rešuje skupaj z upravljavci vodnih virov. Obstoječ vodooskrbni sistem Ruše, iz katerega se danes oskrbuje tudi večina naselij v nižinskem delu občine, se napaja z vodo iz obstoječih vodnjakov in sicer:

iz Vodnjaka I (stari vodnjak Ruše), ki ima kapaciteto črpalnih agregatov qč=16l/sek in se napaja v glavnem z vodo s pohorskega zaledja;

iz Vodnjaka II, na čigar izdatnost in kvaliteto vode vpliva reka Drava in urbaniziran del naselja Ruše.

Motnje v kakovosti vode so element, zaradi katerega je bilo potrebno preveriti možnosti nadomestitve izpada tega vodnega vira v Rušah. Neprimerna kvaliteta vode v Vodnjaku II je rezultirala v izgradnji povezovalnega cevovoda Rožna dolina-Limbuš z izgradnjo prečrpalne postaje v Bistrici ob Dravi -Logu. Črpalne kapacitete znašajo 5,5 l/s in pokrivajo konice potrošnje v občini Ruše iz vodooskrbnega sistema mesta Maribor.

Sistem se je razvijal desetletja in širil z izgradnjo novih cevovodov ter priključitvijo novih potrošnikov na obstoječ vodooskrbni sistem, velikokrat brez potrebnih preveritev vpliva razvoja širitve cevnega omrežja na celotni sistem. Danes so določeni vitalni elementi, kot npr. cevovodi stari tudi do 40 let, kar na cevovodih povzroča obloge (manjša propustnost, večji koeficienti hrapavosti...). Končni rezultat tega dejstva so velike izgube pitne vode. Posledica le teh je nestalna in nezanesljiva oskrba z vodo, praznjenje rezervoarjev ter velik strošek za porabljeno energijo.

Vodooskrba v posameznih naseljih je sledeča:

  • naselje Fala: pretežni del naselja se oskrbuje iz ruškega vodovodnega sistema, ostali del iz internega vodovodnega omrežja (upravljavec je HE Fala), ki se gravitacijsko napaja preko vodohrana iz višje ležečih vodnih virov;
  • naselja Bezena, del naselja Bistrica ob Dravi in Log se napajajo iz ruškega vodovodnega sistema;
  • del naselja Bistrica ob Dravi se prav tako oskrbuje iz javnega vodovodnega omrežja. Pred leti je bila zgrajena prečrpalna postaja Log, ki s kapaciteto qč=5,5l/s, pokriva konice potrošnje iz vodooskrbnega sistema mesta Maribor;
  • vodooskrba manjših zaselkov in razloženih naselij poteka individualno iz lastnih zajetij in vodovodnih sistemov (del naselja Lobnica, Glažuta), ki niso evidentirani.

Pri načrtovanju poselitve in izdelavi prostorskih planskih in izvedbenih aktov ter lokacijskih dokumentacij bo potrebno upoštevati koncept razvoja vodovodnega omrežja v občini Ruše.

Za reševanje problema vodooskrbe v posameznih naseljih kakor tudi v občini Ruše je potrebno pristopiti k:

  • sanaciji oz. rekonstrukciji starega oz. nezadostno dimenzioniranega omrežja;
  • zaščiti vodnih virov, potokov in površin;
  • izgradnji omrežja v vododeficitarnih naselij z napajanjem iz lokalnih vodnih virov;
  • proučitvi kvalitete potoka Lobnica kot potencialnega vira pitne vode (realizacije vključitve novega vodnega vira (potok Lobnica ob Strnadovem travniku);
  • sanacij gramoznic (gramoznica ob Matavškovi ulici) in divjih odlagališč (po opravljenem evidentiranju divjih odlagališč).

Raba vode

Večina vode pohorskih potokov danes neizkoriščena odteka v dolino. V zadnjih letih so bile zgrajene male hidroelektrarne (Lobnica, Bistrica), ki pa v mnogih primerih z odvzemom prevelikega dela pretoka na tlačnih cevovodih negativno vplivajo na vodni biotop v strugah potokov. Energetski izrabi so podrejene ostale, prav tako pomembne funkcije potokov. Parametri, katere je potrebno zagotoviti ob izgradnji energetskih objektov na vodotokih so naslednji:

  • zagotavljanje biološkega minimuma;
  • sanacija poškodb in vzdrževanje strug ter brežin, nastalih zaradi gradnje ali obratovanja malih hidroelektrarn;
  • omogočiti ribam varni prehod mimo malih hidroelektrarn (ribje steze).

Pri žagah, malih hidroelektrarnah, črpališčih, zajetjih, čistilnih napravah in podobno je potrebno upoštevati hidrotehnične pogoje in pogoje varovanja naravne dediščine.

Cestni promet

Regionalna cesta je speljana v nižinskem delu občine skozi naselja Bistrica ob Dravi, Bezena in Ruše ter v nadaljevanju čez most do glavne ceste prvega reda na levem bregu Drave in z levim krakom po Falski cesti proti Puščavi oz. Lovrencu na Pohorju. Z regionalne ceste se kot povezovalni člen z naselji in zaselki zaledja odcepijo naslednje lokalne ceste: Bistrica ob Dravi-Log -Pečke, Ruše-Glažuta-Areh, Ruše-Smolnik-Šumik. Na območju občine sodijo med kategorizirane javne ceste tudi krajevne poti.

Na podlagi pripravljene kategorizacije javnih cest bo v občinski upravi pripravljen odlok o kategorizaciji občinskih cest., ki bo predstavljal osnovo za prikaz obstoječe cestne mreže na območju občine Ruše.

Železniški promet

Na območju občine poteka po Ruškem polju in pod Falsko pečjo del glavne železniške proge II. reda Maribor-Dravograd-Prevalje. V planskem konceptu republiškega cestnega omrežja je predvidena dograditev drugega tira in elektrifikacija te proge.

Obstoječi problem na območju občine predstavljajo nivojska križanja železniške proge in kategoriziranih ter nekategoriziranih cest. Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati varovalni progovni pas in varovalni pas ob industrijskih tirih.

Kolesarski in rečni promet

Omrežja kolesarskih poti do danes še nismo evidentirali v prostorskih planskih in izvedbenih aktih. Skladno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (OdIPSDP-Uradni list RS, št. 11/99)-"Zasnova kolesarskega omrežja", in z Zakonom o javnih cestah, bo potrebno uvrstiti omrežje kolesarskih poti v prostorski planski dokument. Med obstoječimi pripravljenimi dokumenti je primerna strokovna osnova za urejanje kolesarskih poti poglavje o rekreacijskih kolesarskih površinah v "Strokovnih podlagah za ureditev območja Drave-odsek Ruše-Zg. Duplek" (ZUM št.959/96) in kolesarska pot po območju občine, katere traso smo določili skupaj z Mariborsko razvojno agencijo.

V navedenih dokumentih je potrebno smiselno opredeliti plovna območja, uvajanje plovnih poti po reki Dravi ter urejanje pristanišč in pristanov ob oz. na reki Dravi. Za opredelitev plovnega območja bi bilo potrebno izdelati strokovno podlago, kot izhodišče za urejanje plovnih poti, pristanišč in pristanov pa je možno uporabiti izsledke "Strokovnih podlag za območje Drave" (ZUM št.959/96).

Energetsko omrežje

Z izgradnjo HE Fala je bilo v smeri Maribora in Koroške izgrajenih več visokonapetostnih prostih vodov. Le ti potekajo čez oz. ob ureditvenih območjih naselij. Posamezna naselja se preko transformatorskih postaj, ki so zvezane z visokonapetostnim omrežjem, z električno energijo oskrbujejo po ustreznem nizkonapetostnem omrežju. Naselje Log se napaja preko 20 kV daljnovoda iz TP Log 2.

Pri načrtovanju posegov v prostor oz.pri pripravi prostorskih planskih in izvedbenih aktov je potrebno upoštevati obstoječ potek elektroenergetskega omrežja (visokonapetostne 20, 35 in 110 kV mreže). Za vsak predviden objekt je potrebno ugotoviti oz. predpisati pogoje za vključitev v najbližjo transformatorsko postajo. V kolikor je potrebno zgraditi novo TP, jo je potrebno locirati v težišča potrošnje, ob tem pa upoštevati tudi možnost razvoja območja. TP morajo biti locirane tako, da omogočajo dostop vsaj z dveh smeri.

Vključno z razvojem nizkonapetostnega omrežja obstaja možnost razvoja javne razsvetljave, ki danes v naseljih ni zadostno urejena. Javna razsvetljava mora poudarjati kvalitetne in dominantne ambiente v naseljih. Križišča je potrebno močneje osvetliti.

Plinovodno omrežje

V smeri Maribor-Ruše (do merilno reducirne postaje) poteka visokotlačno 10 barsko plinovodno omrežje. Kakor je razvidno iz karte komunalne in energetske infrastrukture poteka plinovodno omrežje čez ureditveno območje naselja Bezena in Bistrica ob Dravi. V naselju Bistrica ob Dravi se nahaja tudi MRP. Ob tem poteka nizkotlačno omrežje (10/0.1 bar) do novejših stanovanjskih blokov in industrijskih obratov. V Bezeni in ostalih naseljih (z izjemo Ruš) nizkotlačnega plinovoda ni.

Telekomunikacije

Naselja v občini Ruše so vezana na končno telefonsko centralno Ruše (2400 št., izkoriščeno 2240 naročniških številk).

V zadnjih letih se je v nižinskih naseljih izgradilo tudi CATV omrežje.

Odvajanje meteornih in fekalnih voda

Kanalizacijski sistem v nasprotju z vodovodnim na območju občine ni povezan v enoten sistem oz.ga v pretežnem delu občine sploh ni. Razen dela naselja Ruše in dela naselja Bistrica ob Dravi (Novo naselje) območje občine namreč nima kanalizacijskega sistema. Izpusti iz obstoječih kanalizacijskih sistemov so v reko Dravo speljani brez čistilnih naprav.

Na preostalem, pretežnem delu občine se odvajanje odpadnih voda rešuje z greznicami s ponikovalnicami ali izpusti v površinske vodotoke. Meteorne vode se odvajajo bodisi s površinskimi jarki ali pa prosto odtekajo po površinah. V naseljih Lobnica in Smolnik, kjer prevladuje tip razpršene poselitve in kjer ni možnosti za izgradnjo sklenjenih kanalizacijskih sistemov, se bo odvodnjavanje in čiščenje odpadnih voda tudi v prihodnje reševalo individualno, z manjšimi tipskimi čistilnimi napravami (triprekatna greznica in precejalnik). Inštitut za ekološki inženiring je v letu 1998 izdelal t.i. "Generalni koncept odvajanja meteornih in fekalnih voda na območju občine Ruše".

Koncept odvajanja odpadnih voda je predviden v dveh možnih variantah:

Varianta 1 predvideva kanalizacijske sisteme kot samostojne, ločene. Le-ti se rešujejo lokalno s samostojnimi čistilnimi napravami. Nekatera naselja, ki si sledijo, so smiselno združena Tako bo potrebno pristopiti k naslednjim lokalnim kanalizacijskim sistemom:

  • Log in Bistrica ob Dravi: v naselju Bistrica ob Dravi se pristopi k izgradnji sekundarne kanalizacije in priključitvi vseh objektov na javno kanalizacijo s končno dispozicijo na čistilni napravi ter k izgradnji čistilne naprave v Bistrici ob Dravi;
  • Ruše in Bezena: v Bezeni je na območju, ki se ureja z Odlokom o zazidalnem načrtu za del naselja Bezena, (MUV št.21/98) in severno od njega v teku izgradnja sistema ločenega odvajanja odpadnih voda z mobilno čistilno napravo za 500 PE, ki bo odstranjena po priključitvi na skupno čistilno napravo;
  • Fala.

Varianta 2: kanalizacijski sistemi znotraj posameznega naselja so enaki kot v varianti 1. Naselja Ruše, Bezena, Log in Bistrica ob Dravi, Smolnik, Fala se priključujejo na skupne čistilne naprave.

Pri načrtovanju posegov v prostor je v zvezi z ločenim odvajanjem odpadnih voda potrebno upoštevati naslednj:.

  • zaradi zaščite podtalnice in izenačevanja komunalnega standarda vseh občanov je potrebno pristopiti k izgradnji kanalizacije v ostalih naseljih skladno z zgoraj opisanima variantama; prednost variante 1 je glede realizacije in urbanističnega razvoja naselij;
  • rezervirati je potrebno trase za glavne zbiralnike.

Vsa kanalizacija mora biti zgrajena v vodotesni izvedbi.

GEOGRAFIJA

Občina Ruše (v nadaljnjem besedilu: občina), s površino 61 km2 in povprečno nadmorsko višino 309 m, se nahaja v severovzhodni Sloveniji in sodi v makroregijo predalpskega hribovja, znotraj katere jo uvrščamo med naravnogeografski mezoregiji Severnega Pohorskega Podravja in Vzhodnega Pohorja. Upoštevajoč podrobnejšo naravnogeografsko členitev lahko območje občine razčlenimo v Spodnjo Dravsko dolino z Ruškim poljem in severno pobočje vzhodnega Pohorja.

Glede na družbenogeografsko regionalizacijo Slovenije pripada območje občine mezoregiji Podravje. S približno petdesetimi kilometri občinske meje meji občina na pet sosednjih občin in sicer: na severu na občino Selnica ob Dravi, nekdanji del Ruške občine, na vzhodu na mestno občino Maribor, na jugovzhodu na občino Hoče-Slivnica, na jugu na občino Slovenska Bistrica in na zahodu na občino Lovrenc na Pohorju, prav tako nekdanji del ruške občine.

Izoblikovanost površja, kamnine, tekoče vode, prst, naravna vegetacija in rastišča prostoživečih živali

Izoblikovanost površja na območju je v največji meri posledica tektonskega delovanja v starejših geoloških dobah in eksogenih (zunanjih) procesov mlajših geoloških dob, predvsem delovanja tekočih površinskih voda (rečne erozije in akumulacije). Relief na območju lahko zato označimo kot rečni oz. fluvialni. Glavno obeležje reliefa predstavljata pobočje pohorskega masiva in dolina reke Drave.

Območje občine pripada porečju reke Drave. Glavna vodna žila, reka Drava je vodnata reka z nivopluvialnim (snežnodežnim) rečnim režimom (visoko vodo zgodaj poleti in jeseni). Vodni režim oz. nihanje vodnatosti reke Drave je zaradi sistema hidroelektrarn manj razviden.

Kot v zgornjem toku se napaja s potoki s hribovitega zaledja. Najpomembnejši med pohorskimi potoki na območju občine so: Lobnica (z vodno drčo je potok služil za plavljenje lesa do reke Drave), Bistrica, Mlinščica, ...Skupna lastnost vseh potokov je njihov hudourniški značaj ob obilnejših padavinah. Večji potoki (Lobnica, Bistrica, Mlinščica) so na prehodu v prodno ravnico vrezali globoke struge, medtem ko manjši potoki po Ruškem polju tečejo v izgonih, to je v strugah, katerih dno je zaradi rečnega nasipavanja dvignjeno nad bližnjo ravnino, zaradi česar obstaja v času obilnejših padavin nevarnost poplavljanja.

Z vidika zgoraj navedenih naravnih obeležij lahko območje občine razčlenimo na:

- severni del, to je Spodnja Dravska dolina z Ruškim poljem (t.i. Ruška dolina), s katerim se Drava iz antecendentne doline z značajem soteske pri Fali, razširi proti vzhodu in polagoma prehaja v Limbuško polje oz. v Mariborsko ravnino. Na terciarnih in kvartarnih nanosih, nanesenih z akumulacijo reke in njenih pritokov, ki so ponekod sprijeti v konglomerate, so se razvila prodna, predvsem ilovnata tla;

- prehodni, gričevnat svet na stiku trdnih silikatnih in mehkih terciarnih kamnin;

- južni, hribovit del oz. zaledje občine (Ruško Pohorje), ki pripada severnemu, slabo razčlenjenemu in grapastemu pobočju vzhodnega Pohorja. Najvišje se območje vzpne 1347 m visoko z Žigartovim vrhom. Na območju prevladujejo srednje strma do strma pobočja z jarki in grapami. Strmina pobočij je pogojena s tektoniko in z rečno erozijo. Pretežni del kamnin izvira iz najstarejših geoloških dob. Večina teh je bila preobražena z metamorfozo oz. prekristalizirana. Osrednji, tonalitni del je bil med najstarejše kamnine v obliki leče vrinjen z tektonskim delovanjem v terciarju. Tonalit oz. grandiorid je nastal iz vroče magme, ki je iz notranjosti zemeljske oble vdrla v bližino zemeljskega površja in se tam polagoma ohladila. Kamninska podlaga je torej bazična in vododržna. Na silikatni matični kamnini sta se razvili dve vrsti prsti: v večji meri distrična rjava prst in ranker. Globina in značaj prsti sta v odvisnosti od reliefnih razmer in rastlinskega pokrova. Odvisno od matične podlage in bioklimatskih pogojev so se razvile različne stopnje profilov, ki se medsebojno razlikujejo po globini in rodovitnosti. Prevladujejo srednje globoka, dobro prepustna tla pretežno lahkega mehaničnega sestava in dobre strukture. Prst je enakomerno prekoreninjena ter v vseh horizontih zelo skeletna. Mestoma se na območju pojavlja plitvi ranker, Na silikatni podlagi z visokim % kremena je ranker peščeno-ilovnat in dobro zračen. Najpomembnejši sestavni del rastlinske odeje v območju zaledja predstavlja gozd. Gozdnatost površine občine je povprečno 82 in več %, največja je v K.O. Smolnik (92%). Naravni gozd na območju je jelovo bukovega sestoja in je ohranjen na strmih legah, medtem ko so bile izsekane gozdne površine pogozdene s čistimi smrekovimi sestoji.

Kar zadeva seizmološke oz. tektonske značilnosti območja je potrebno omeniti tektonske prelome in sinklinalne osi, ki potekajo čez območje. S Seizmološke karte SFRJ za povratno periodo 100 let, ki jo je izdelal za SR Slovenijo Seizmološki zavod RS Slovenije-Ljubljana in je bila izdana v letu 1987 (Zajednica za seizmologiju, Beograd 1987), pripada območje občine Ruše v območje 6. stopnje potresne moči po MCS deset stopenjski lestvici. Po isti karti za povratno periodo 200 let pripada območje občine območju 7. stopnje potresne moči po MCS.

Od pomembnejših biotopov na Ruškem Pohorju pojavljajo predvsem semenski sestoji. Na obrobju Ruš v ravninskem delu (pod vznožjem Pohorja) ni pomembnejših biotopov.

Pomembnejše vegetacijske cone so vezane predvsem na rastlinske združbe in se pojavljajo le mestoma. Precejšni delež (po površini) jih je v območju Ruškega Pohorja. V Rušah oz. pod vznožjem Pohorja ni pomembnejših vegetacijskih con.

Na Pohorju se pojavljajo gozdovi z zelo pomembno varovalno funkcijo, izjemno koristno funkcijo, zelo pomembno in pomembno lesno proizvodno funkcijo. Prevladujejo lesno proizvodni gozdovi. Sicer se v občini pojavljajo tudi gozdovi z izjemno koristno in varovalno funkcijo.

Na Pohorju je razmeroma malo kmetijskih površin. Med kmetijske površine so razporejena tudi območja smučišč. Največ kmetijskih površin je Pohorju, nekaj pa tudi v ravninskem delu.

Na območju Pohorja se pojavljajo zelo pomembna, pomembna, delno pomembna in nepomembna rastišča divjadi. Poudariti je potrebno, da se v zelo pomembnih rastiščih divjadi pojavlja divji petelin in v pomembnem rastišču poleg ostale divjadi še gams. Velja pa, da sta gams in divji petelin zelo plahi živali, ki slabo prenašata prisotnost človeka, predvsem hrup.

Podnebne razmere (temperature, vetrovi, padavine in snežna odeja)

Tudi klimatske značilnosti območja občine niso povsem enotne. Prepletajo se vplivi predalpske humidne in subpanonske kontinentalne klime. Prevladujoč vpliv ene ali druge je odvisen od reliefnih razmer. V pohorskem zaledju, ki se nahaja na območju prehoda predalpskega sveta Slovenije v subpanonsko kontinentalno klimo, je bolj prisoten celinski alpski tip podnebja z izdatno letno količino padavin, kar je posledica reliefnih pregrad, pred katerimi se zračne mase prisilno dvigajo, ohlajajo, ob tem pa se izločajo padavine. Na osojnih, hladnih legah prevladuje sveža, vlažna klima z visoko relativno zračno vlago. Povprečna letna količina padavin narašča z nadmorsko višino in sicer v smeri od vzhoda proti sredini masiva Pohorja. Na Glažuti z nadmorsko višino 1060 m znaša letna količina padavin 1405 mm (pozimi 207 mm, spomladi 356 mm, poleti 475 mm in jeseni 365 mm). Pomembno klimatsko obeležje je tudi relativno dolgo trajajoča snežna odeja, ki v višinskem pasu 1100 m traja od 120 do 150 dni, kar je ugoden naravnogeografski potencial za razvoj zimskega turizma. V spodnjem, dolinskem delu vplivajo na vremenska dogajanja predvsem obeležja panonskega podnebja, ki je nekoliko bolj sušno kot podnebje v zaledju.

Značilna smer vetra je severozahodna, sicer so na Pohorju prisotni pobočni in dolinski vetrovi s spuščanjem zraka ob pobočjih in dolinah v nočnem času ter dvigovanjem ob segrevanju osončenih predelov podnevi.

 

NASELJA V OBČINI

Bistrica ob Dravi

Bistrica ob Dravi je gručasto naselje na nadmorski višini 296 m, nastalo na mestu, kjer potok Bistrica priteče na dravsko teraso in oblikuje manjšo dolinico. Kraj, ki se prvič omenja po letu 1184, je znan po razgibanem kulturnem življenju in že pred dobrimi 110 leti po zdraviliškem turizmu, ki je imel značilnosti Kneippovega naravnega zdravilišča.

Log

Log je razloženo naselje, sestavljeno iz samotnih kmetij na pobočjih doline potoka Bistrica. Strnjeni gručasti del naselja, sestavljen iz novejših hiš je v dolini ob potoku Bistrici, kjer so že pred časom obratovali vodni mlini, žage in mala hidroelektrarna.

Bezena

Prvič se kraj omenja leta 1184. Je gručasto naselje, nastalo ob cesti Maribor-Ruše. Novejši del naselja se širi proti železniški progi Maribor-Dravograd. Naselju na zahodu pripadata zaselka Veliki Graben in Kramerjeva vas.

Ruše - občinsko središče

Ruše so mesto od leta 2006. So pomembno centralno naselje: kulturno, industrijsko, prometno in upravno središče bližnje okolice. Ležijo na nadmorski višini 295-310 m, ob vznožju Pohorja na Ruškem polju Spodnje Dravske doline. Od Maribora so oddaljene 11 km. Starejši del mesta je nastal ob župnijski Marijini cerkvi, novejši del Ruš se širi proti severu (med starim jedrom in železniško progo Maribor - Dravograd).

Fala

Fala se prvič omenja leta 1245 kot Domus Volmars ali Valle. Leta 1372 se omenja curia in Vall (iz česar izvira poznejša izpeljanka Fall, Faal, ki so jo pomensko povezali z bližnjimi brzicami - cataracta Dravi).

Leži na obeh bregovih Drave ob prehodu Brezniške soteske v Selniško polje. Na desnem bregu Drave (ta geografsko pripada občini Ruše) se nad Falo dviga navpična konglomeratna Falska peč po kateri vodi cesta v Ruše. Na Fali so v letih 1913 do 1918 zgradili prvo od dravskih elektrarn v Sloveniji. Od izgradnje elektrarne se je Fala bolj razvijala na levem bregu Drave. Na desnem bregu stoji falski grad, ki je v starih listinah prvič omenjen 1245 leta. V gradu je bil sedež uprave pohorskih posesti samostana v Št. Pavlu iz Labotske doline.

Lobnica

je razloženo naselje samotnih kmetij na severnem pobočju Pohorja med dolinama potokov Lobničica in Bistrica. V najvišjem delu stoji tudi planinski dom pri Arehu. Pri Arehu je podružnična cerkev Sv. Areha. Kapele in znamenja so večinoma iz 19. stol.

Smolnik

je razloženo naselje na pobočjih nad dolinama Lamprehtovega potoka in Lobnice. V povirju Lobnice je naravni rezervat pragozd Šumik, s slapovoma Veliki in Mali Šumik. Marijina cerkev, dograjena v 19. stoletju, stoji visoko na pobočju v zaselku Hlebovo.