Demenca je kronična in neozdravljiva bolezen možganov, ki prizadene možganske celice. Posameznika ovira pri vsakodnevnih dejavnostih in omejuje njegovo sposobnost obvladovanja vsakodnevnega življenja. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva demenca, ki predstavlja več kot dve tretjini diagnosticiranih primerov, pojavlja pa se lahko pri številnih drugih obolenjih.
Mala šola demence bo potekala v Domu kulture Ruše.
Demenca je kronična in neozdravljiva bolezen možganov, ki prizadene možganske celice. Posameznika ovira pri vsakodnevnih dejavnostih in omejuje njegovo sposobnost obvladovanja vsakodnevnega življenja. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva demenca, ki predstavlja več kot dve tretjini diagnosticiranih primerov, pojavlja pa se lahko pri številnih drugih obolenjih.
Po ugotovitvah strokovnjakov imajo osebe z napredovalo demenco v zadnjem obdobju življenja, običajno ne le kognitivno, temveč tudi težko telesno oslabelost, zaradi česar so popolnoma odvisne od oskrbe druge osebe. Pri tem lahko imajo motnje hranjenja, hujšajo, so nepomične, lahko imajo rane zaradi pritiska in se niso sposobne več niti minimalno jasno sporazumevati. Ob tem lahko imajo bolečine, težave v smislu neprilagojenega vedenja, ali nevropsihiatrične simptome.
Bolezen ne prizadene le osebe z demenco, ampak tudi vse, ki skrbijo zanjo. Za eno osebo z demenco v povprečju skrbijo vsaj trije ljudje. Bolezen povzroča čustveno stisko, je finančno breme ter ob dolgoletni oskrbi vodi do izgorevanja in družbene izključenosti. V družbi je demenca še vedno stigmatizirana.
V Sloveniji ocenjujemo število obolelih na več kot 32.000, zanje pa skrbi približno 100.000 svojcev, zdravstvenih in socialnih delavcev ter drugih. Zaradi vse boljše zdravstvene oskrbe in višjega življenjskega standarda se življenjska doba daljša. Največji dejavnik tveganja za razvoj bolezni je starost, za demenco pa zboleva tudi vse več mlajših, Osebe z demenco so posebej ranljiva skupina prebivalstva, ki se zaradi demografskih sprememb in staranja prebivalstva hitro povečuje. Ocenjujemo, da se bo čez dvajset let število obolelih podvojilo, prav tako tudi število ljudi, ki skrbi za te bolnike.
Za izboljšanje kakovosti življenja oseb z demenco in svojcev si prizadevamo, da bi lahko osebe z demenco prišle do diagnoze čim prej, saj zdravljenje z zdravili lahko omili simptome bolezni in upočasni njihov razvoj.
Ustrezna podpora pomaga osebi z demenco in njenim svojcem ali skrbnikom, da lažje sprejmejo diagnozo in skupaj načrtujejo prihodnost, dokler je to še mogoče, ter tako omogoča čim daljše in kakovostno življenje oseb z demenco v skupnosti.
Priporočilo organizacije Alzheimer Europe je, naj osebe z demenco čim dlje časa živijo doma, kar vključuje tudi podporo svojcem in skrbnikom, ki so ob dolgotrajni bolezni izpostavljeni izgorevanju in obolevanju. Bolniki, svojci in skrbniki potrebujejo informacije o bolezni in njenem poteku ter podporo v obliki raznolike in prilagojene ponudbe socialno varstvenih storitev in drugih oblik pomoči.
Izhajajoč iz tega, bomo v mesecu APRILU 2018 v Občini Ruše izvedli Malo šolo demence, ki jo sofinancira Ministrstvo za zdravje RS in Dom Danice Vogrinec Maribor, za uporabnike pa je brezplačna.
Mala šola demence bo potekala v Domu kulture Ruše v naslednjih terminih in z naslednjimi predavatelji:
Prvo srečanje: 3. APRIL 2018 ob 16.00 uri
Tema 1: Značilnosti demence, vrste, pogostost in načini zdravljenja demence
Dr. Martin Rakuša, dr. med., spec. nevrolog
Tema 2: Vedenjske in psihične spremembe pri demenci
Mojca Muršec, dr. med. spec. Psihiatrije
Drugo srečanje: 10. APRIL 2018 ob 16.00 uri
Tema 3: Psihološke spremembe v starosti
Drago Perger, univ. dipl. psih.
Tema 4: Pristop, komunikacija in razumevanje oseb z demenco
Majda Steiner, dipl. delovni terapevt
Tretje srečanje: 17. APRIL 2018 ob 16.00 uri
Tema 5: Nega in prehrana osebe z demenco
Tomaž Teran, dipl. zdravstvenik
Tema 6: Oblike pomoči v socialnem varstvu
Mirjana Schlauer, univ. dipl. soc. delavka
Katja Kovačič, univ. dipl. soc. delavka
Četrto srečanje: 24. APRIL 2018 ob 16.00 uri
Tema 7: Načini spoprijemanja s stresom in preprečevanje izgorelosti neformalnih oskrbovalcev
Aleksandra Gjura, dipl. delovni terapevt
Tema 8 : Pomen telesne aktivnosti pri osebah z demenco, evalvacija in zaključek srečanj
Jasmina Markovič, dipl. fizioterapevtka
Upamo, da bomo skupaj vsaj malo prispevali k demenci prijaznem okolju.
Pripravil: Drago Perger, univ. dipl. psih.
DOM DANICE VOGRINEC MARIBOR
