Svetovni dan zdravja, 7. aprila 2023
Svetovni dan zdravja obeležujemo vsako leto 7. aprila. Letos na ta dan, bo Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), skupaj s svojimi 194 članicami in drugimi partnerji obeležila tudi 75-letnico ustanovitve ter pozvala k ponovnemu prizadevanju za enakost v zdravju.
Zgodovina WHO dokazuje, kaj je mogoče, ko se narodi združijo za skupen namen. Pandemija COVID-19 je pokazala, da je varovanje zdravja temeljnega pomena za gospodarstvo, družbo, varnost in stabilnost.
Leta 1948 so države ustanoviteljice ustanovile Svetovno zdravstveno organizacijo / World Health Organisation, da bi spodbujale zdravje, ohranjale svet varen in služile ranljivim – tako da lahko vsi in povsod dosežejo najvišjo raven zdravja in dobrega počutja.
Delo WHO je usmerjeno na pet področij:
- izboljšanje ravni zdravja vseh ljudi;
- zagotavljanje enakega dostopa do kakovostnih in cenovno dostopnih zdravstvenih storitev vsem;
- zaščita sveta pred novimi in znanimi patogeni;
- opolnomočenje znanosti in znanstvenih informacij za podporo dobrega zdravja;
- krepitev WHO za izpolnitev današnjih in jutrišnjih zahtev.
Številni deležniki širom po svetu, bodo tega dne izvedli različne aktivnosti in/ali projekte in tudi na ta način prispevali k družbi zdravja.
Mednarodni dan vesti, 5. april 2023
Generalna skupščina Združenih narodov je z resolucijo A RES 73/329 razglasila 5. april za Mednarodni dan vesti, z namenom ozaveščanja in aktiviranja mednarodne skupnosti glede koristi miru, strpnosti, vključevanja, razumevanja in solidarnosti, s ciljem zgraditi trajen svet miru, solidarnosti in harmonije.
Vest je zahteven in kompleksen koncept. Na splošno jo lahko opišemo kot človekov moralni kompas za dobro in napačno. Tudi kot vodilo posameznikovega vedenja.
Po SSKJ je vést občutek, zavest o moralni vrednosti lastnega ravnanja, mišljenja, ki vzbuja občutek moralne odgovornosti.
Resolucija A RES 73/329 priznava potrebo po ustvarjanju pogojev stabilnosti in blaginje ter miroljubnih in prijateljskih odnosov, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse brez razlikovanja glede na raso, spol, jezik ali vero.
Mednarodni dan vesti utira pot svetovnemu miru in ljubezni, čemur so se Združeni narodi zavezali z ustanovno listino leta 1945, s katero so opredelili 4 temeljne cilje:
Svetovni dan spanje, 17. marec 2023
V petek, 17. marca 2023, obeležujemo 16. Svetovni dan spanja, ki letos poteka pod sloganom »Spanje je ključno za zdravje«. Spanje je poleg zdrave prehrane in telesne dejavnosti eden od ključnih gradnikov posameznikovega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Vpliva na vsa področja človekovega delovanja in kakovost življenja v vseh starostnih obdobjih. S skupno izjavo in prizadevanji želimo podpisniki ob letošnji obeležitvi povečati ozaveščenost širše javnosti, zato smo pripravili šest ključnih sporočil.
1. Slovenci premalo spimo
Nacionalna raziskava o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA 2020-2022, dostop: https://nijz.si/nalezljive-bolezni/koronavirus/raziskava-o-vplivu-pandemije-na-zivljenje-si-panda-2020-2021/), ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje, je pokazala, da je 42 % odraslih prebivalcev in prebivalk Slovenije (starih 18 let ali več) v času pandemije covida-19 med delovnim tednom spalo manj kot 7 ur na noč in tako ne dosegajo priporočil o dolžini spanja 7-9 ur/noč pri odraslih. Tudi raziskava med slovenskimi mladostniki (Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju 2018 - Health Behaviour in School-Aged Children) je pokazala, da le 54 % 11-letnikov in 26 % 13-letnikov med šolskim tednom spi skladno s priporočili 9 do 11 ur na noč. Rezultati se v primerjavi s preteklimi raziskavami slabšajo (dostopno na: https://nijz.si/podatki/podatkovne-zbirke-in-raziskave/raziskava-z-zdravjem-povezano-vedenje-v-solskem-obdobju-hbsc-2018/).
2. Za urejeno spanje ni dovolj le primerna dolžina spanja
Za urejeno spanje so poleg zadostne dolžine spanja pomembni tudi kakovost, primerna časovna umeščenost in reden urnik spanja. O kakovostnem spanju govorimo, kadar zvečer potrebujemo čim krajši čas, da zaspimo, se preko noči čim manjkrat prebujamo in so prebujanja kratka, se zjutraj večinoma zbudimo sveži in spočiti ter čez dan normalno opravljamo vsakodnevne aktivnosti. Dolžina nočnega spanja, ki ima najbolj ugoden vpliv na zdravje pri zdravih osebah, je priporočena glede na starostno obdobje posameznika.
3. Spanje je steber človekovega zdravja
Spanje je ključni pokazatelj splošnega zdravja in dobrega počutja. Blagodejno vpliva na srce in ožilje, znižuje krvni tlak, vpliva na celično obnovo in presnovo, uravnava količino inzulina in glukoze, tek in telesno težo, ohranja bogat mikrobiom črevesja ter vpliva na raven razpoložljive energije in našo telesno pripravljenost. Spanje je pomembno za normalno delovanje možganov saj okrepi vrsto možganskih
funkcij, vključno s sposobnostjo za učenje, pomnjenje ter sprejemanje logičnih odločitev in dobrih izbir. Povezanost spanja in delovanja možganov je obojestranska, saj tudi zdravje možganov ugodno vpliva na spanje. Urejeno spanje krepi imunski sistem, pri čemer izboljšuje našo odpornost in imunske odzive ter na ta način pomembno prispeva k preprečevanju okužb, rakastih obolenj in ostalih kroničnih nenalezljivih boleznih. Tudi zdrav imunski sistem ugodno vpliva na spanje. Nenazadnje pa ima spanje ugoden vpliv tudi na naše duševno zdravje in dobro počutje, kar omogoča, da se zbrano in trezno lotimo družbenih in umskih izzivov.
4. Neurejeno spanje lahko predstavlja tveganje za zdravje
Nezadostno in manj kakovostno spanje je povezano. Domneva se, da ima do neke mere tudi vzročno vlogo pri razvoju kroničnih obolenj, vključno s srčnimi boleznimi, možgansko kapjo in sladkorno boleznijo ter drugimi pogostimi zdravstvenimi izidi, kot so debelost, depresija, nezgode in upad miselnih sposobnosti. Raziskave kažejo, da je pomanjkanje spanja v srednjih letih povezano s povečanim tveganjem za pojav demence. Evropska akademija za nevrologijo in Svetovna zdravstvena organizacija sta prepoznali pomen spanja za zdravje možganov. Leta 2022 je Ameriško združenje za srce dodalo spanje na svoj seznam osmih bistvenih dejavnikov za zdravje srca in ožilja.
5. Na vzroke pomanjkanja spanja lahko vplivamo
Na najpogostejše vzroke pomanjkanja spanja lahko v veliki meri vplivamo tako, da spanju namenimo primerno pozornost in umeščenost v 24-urnem gibalnem vedenju in vplivamo na življenjske navade, higieno spanja ter usklajevanje lastnih potreb in potreb okolja, vključno s poseganjem dela in tehnologije v čas, namenjen spanju. V kolikor prepoznavamo težave s spanjem, lahko strokovno pomoč poiščemo v lekarni ali pri osebnem zdravniku, ki nas lahko napoti tudi v nadaljnjo obravnavo k specialistu.
6. Motnje dihanja v spanju so pogosta motnja spanja
Motnje dihanja v spanju, pogosto povezane s smrčanjem, so vedno bolj pereč javnozdravstveni problem, za katerim po oceni trpi 150.000 prebivalcev Slovenije. Če se prekinitve dihanja pojavljajo vsako noč v povprečju vsaj petnajstkrat v vsaki uri spanja, potem so zaradi pomanjkanja kisika in ostalih reakcij organizma na prekinitev dihanja možne škodljive posledice za zdravje. Motnje dihanja v spanju postanejo nevarne, kadar tako poslabšajo kvaliteto spanja, da smo neprespani, imamo slabšo koncentracijo, slabši spomin, težave s čustvovanjem ali pa se nam celo spi za volanom. Lahko vodijo tudi v kronične zaplete, kot so na primer srčno-žilna obolenja (visok krvni tlak, srčna in možganska kap, motnje srčnega ritma), sladkorna bolezen idr. Vse več je dokazov, da motnje dihanja v spanju lahko vodijo tudi v demenco in povečujejo tveganje za raka. Vsak, ki smrči, nima motenj dihanja v spanju. Pozorni moramo biti, če bližnji opazijo prekinitve dihanja v spanju, če se posameznik zaradi njih zbuja, se pri zdravi osebi pojavi potreba po nočnem odvajanju vode, je spanec nemiren in se zjutraj pogosto prebujamo neprespani ali pa če se pojavijo srčno-žilna obolenja, še posebej če imamo čezmerno telesno težo.
ZDRAVSTVENI SEMAFOR ob Mednarodnem dnevu žena, 8. marec 2023
Mednarodni dan žena so Združeni narodi uradno priznali leta 1977. Združeni narodi, ki so bili ustanovljeni 24. oktobra 1945 že od svoje ustanovitve dalje postavljajo enake pravice moških in žensk v središče svojega delovanja. Ustanovna listina OZN izpostavlja temeljne svoboščine za vse brez razlikovanja glede na raso, spol, jezik ali vero.
Generalna skupščina je ob sprejetju resolucije o praznovanju Mednarodnega dneva žena navedla dva razloga:
- priznati dejstvo, da zagotavljanje miru in družbenega napredka ter polno uživanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin zahteva dejavno sodelovanje, enakost in razvoj žensk,
- priznati prispevek žensk h krepitvi mednarodnega miru in varnosti.
Zgodovinsko gledano, so prvi začetki bili zaznani v dejavnostih delavskih gibanj na prelomu 20. stoletja v Severni Ameriki in po Evropi. Idejo, da bi ta dan postal globalno pomemben in prepoznaven je leta 1910 na mednarodni konferenci delavk v Københavnu predstavila Clara Zetkin, aktivistka in zagovornica pravic žensk. Leto kasneje so ga obeležili tudi v Sloveniji, v Trbovljah.
Dejstvo, da se dan žena veže na 8. marec, je povezano z ženskimi gibanji med rusko revolucijo leta 1917. Takrat so ruske ženske v t. i. vojni stavki zahtevale »kruh in mir«, štiri dni po stavki pa je bil ruski car Nikolaj II. prisiljen pristati na njihove zahteve, začasna vlada pa je ženskam podelila volilno pravico.
OZN vsako leto določi temo dneva žena in s tem opozarja na aktualna vprašanja v okviru pravic žensk. Tema letošnjega Mednarodnega dneva žena se glasi - »DigitALL: Innovation and technology for gender equality / Inovacije in tehnologija za enakost spolov«.
Rezultati študije izvedene leta 2022 v 51 državah so pokazali, da je 38 odstotkov žensk osebno izkusilo spletno nasilje. Ženske še vedno predstavljajo le 28 odstotkov diplomantov inženirjev in 40 odstotkov diplomantov računalništva in informatike. Na vrhunskih področjih, kot je umetna inteligenca, je le vsak peti strokovnjak (22 %) ženska.
Zato je temeljno sporočilo OZN ob 8. marcu 2023: »Vključevanje žensk v tehnologijo ima za posledico bolj ustvarjalne rešitve in ima večji potencial za inovacije, ki izpolnjujejo potrebe žensk in spodbujajo enakost spolov. Nasprotno pa njihovo pomanjkanje vključenosti prinaša velike stroške«.
Mednarodni dan žena praznujejo v številnih državah po svetu. To je dan, ko so ženske priznane za njihove dosežke ne glede na nacionalne, etnične, jezikovne, kulturne, ekonomske ali politične delitve.
Številne ženske po svetu se morajo danes še vedno boriti za svoje pravice. Zaradi vojn, nasilja in političnih sprememb so bile v zadnjem letu posebej ranljive ženske v kriznih območjih kot so: Iran, Ukrajina, Afganistan.
Za ženske sveta ima simbolika tega dne tudi širši pomen. To je priložnost, da pregledajo, kako daleč so prišle v svojem boju za enakost, mir in razvoj. Je tudi priložnost za združevanje, mreženje in mobilizacijo za pomembne spremembe.
ZDRAVSTVENI SEMAFOR ob Mednarodnem dnevu maternega jezika, 21. februar 2023
UNESCO je leta 1999 razglasil 21. februar za mednarodni dan maternega jezika. Datum je bil izbran kot spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so 21. februarja 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj materin jezik, bengalščino. Generalna skupščina Združenih narodov je z resolucijo A/RES/61/266 razglasila leto 2008 za Mednarodno leto jezikov.
Tema letošnjega spominskega dneva - večjezičnost v izobraževanju!
Večjezično izobraževanje, ki temelji na maternem jeziku, olajšuje dostop do učenja in vključevanje v učenje skupinam prebivalstva, ki govorijo nedominantne jezike, jezike manjšin in avtohtone jezike.
Namen mednarodnega dneva maternih jezikov je spodbujanje spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. Z njim opozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu.
UNESCO izpostavlja materinščino kot osnovno človekovo pravico in njen pomen v zgodnjih letih šolanja. Po aktualnih podatkih, okoli 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume.
Danes obstaja med 6.000 in 7.000 različnih jezikov, okoli 1.500 jih je ogroženih in sproti izumirajo.
Slovenski jezik od 1. maja 2004 tudi eden od uradnih jezikov Evropske unije. Slovenščina je materni jezik približno 2,5 milijona ljudem v Sloveniji in tudi drugod. Čeprav je slovenščina materinščina razmeroma majhnega števila govorcev, je enako pomembna kot kateri koli drugi jezik. Na območju Slovenije je materinščina večinoma slovenščina, na narodnostno mešanih območjih pa pogosto tudi tamkajšnji jeziki, italijanščina, madžarščina. Za nekatere prebivalce Slovenije pa so pogosti tudi drugi slovanski jeziki, hrvaščina, srbščina …
Zanimivost! Materni jezik največ ljudi na svetu je mandarinščina, ki jo govorijo na Kitajskem.
ZDRAVSTVENI SEMAFOR ob Mednarodnem dnevu epilepsije, 13. februar 2023
Mednarodni dan epilepsije / International Epilepsy Day je skupna pobuda Mednarodnega urada za epilepsijo (IBE) in Mednarodne lige proti epilepsiji (ILAE), ki je zaživela leta 2015.
Od takrat naprej obeležujemo vsak drugi ponedeljek v mesecu februarju Mednarodni dan epilepsije. V letošnjo globalno akcijo je vključenih 120 držav z različnimi sodelujočimi deležniki iz javne, zasebne in civilne sfere.
Mednarodni dan epilepsije je priložnost za ozaveščanje o epilepsiji, o tem, kaj je, kako jo zdraviti in kaj je potrebno, da bi zdravljenje dosegli vsi ljudje, ki ga potrebujejo.
Epilepsija je najpogostejša nevrološka motnja, ki povzroča nepričakovane, krajše napade. Najpogosteje nastopi v otroški ali mladostni dobi ter v pri starostni skupini 65 plus. Vzroki za nastanek te bolezni so različni, med pogostejšimi pa so: poškodbe možganov, infekcije, krvavitve, tumorji, alkohol, presnovne motenje in dednostni vzroki.
Značilnosti napadov se razlikujejo in so odvisne od tega, kje v možganih se motnja najprej začne in kako daleč se razširi. Pojavijo se začasni simptomi, kot so izguba zavedanja ali zavesti ter motnje gibanja, občutkov (vključno z vidom, sluhom in okusom), razpoloženja ali drugih kognitivnih funkcij.
Sposobnost zdravstvenih delavcev, da diagnosticirajo epilepsijo, dostopnost zdravil in raziskav ter odziva zdravstvene in socialne oskrbe na epilepsijo so le tri področja delovanja Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in partnerjev. Po podatkih WHO prizadene približno 50 milijonov ljudi po vsem svetu, v Sloveniji okoli 20.000.
WHO, ILAE in IBE so vodilni v globalni kampanji proti epilepsiji, z namenom bolezen pripeljati iz sence, zagotoviti boljše informacije in ozaveščenost o epilepsiji ter okrepiti javna in zasebna prizadevanja za izboljšanje nege in zmanjšanje vpliva te bolezni.
Slogan letošnje akcije se glasi – »Odpravimo stigmo v zvezi z epilepsijo«!
Nevladna organizacija, društvo Liga proti epilepsiji Slovenije ima vzpostavljeno svetovalno telefonsko številko (EPI TELEFON), ki deluje vsak četrtek od 16. do 19. ure, za pomoč in informacije glede psiholoških in socialnih težav v zvezi z epilepsijo.
Na spletni strani društva je aktualiziran seznam lokacij in zdravnikov, kjer se lahko zdravijo bolniki z epilepsijo. Dostop je omogočen preko te povezave: http://www.epilepsija.org/o-epilepsiji/kje-se-lahko-zdravim
ZDRAVSTVENI SEMAFOR ob Svetovnem dnevu stročnic, 10. februar 2023
Generalna skupščina ZN je leta 2019 sprejela resolucijo A/RES/73/251) s katero je 10. februar razglasila za Svetovni dan stročnic / World Pulses Day.
Letos izbrani slogan se glasi - »Stročnice za trajnostno prihodnost / Pulses for a Sustainable Future”.
Cilj tega mednarodnega mejnika je povečali ozaveščenost javnosti o prehranskih in okoljskih koristih stročnic, kot pomembnega dela trajnostne pridelave hrane.
FAO (Organizacija za prehrano in kmetijstvo), kot specializirana agencija ZN podpira proizvodnjo in uživanje stročnic, kot del trajnostnih prehranskih sistemov in zdrave prehrane.
Stročnice omogočajo boljše življenje kmetom v okoljih s pomanjkanjem vode, saj imajo nizek vodni odtis in lahko bolje prenašajo sušo in podnebje. Vodni odtis posameznika, družbe ali podjetja je definiran kot skupna količina posredno ali neposredno uporabljene sveže vode, ki se porabi za proizvodnjo dobrin in za storitve, ki jih uporablja posameznik, družba ali podjetje.
Poglejmo 10 razlogov, zakaj bi se morali odločiti za stročnice, in sicer ker:
- imajo naravno malo maščob in ne vsebujejo holesterola (zmanjšanje tveganja za bolezni srca in ožilja)
- imajo malo natrijevega klorida ali soli (proti hipertenziji ali povečanemu krvnemu pritisku)
- so odličen vir rastlinskih beljakovin (100 gramov suhe leče vsebuje 25 gramov beljakovin)
- so dober vir železa (proti anemiji ali slabokrvnosti)
- vsebujejo veliko kalija (za zdravo srce in pri prebavnih in mišičnih funkcijah)
- spadajo med živila z veliko vlakninami (za zdravo prebavo in pomaga zmanjšati tveganje za srčno-žilne bolezni)
- so odličen vir vitamina B (je bistvenega pomena za delovanje živčnega sistema in še posebej pomemben med nosečnostjo za preprečevanje okvar ploda)
- so lahko skladiščene dolgo časa (možnost dolgoročne rabe)
- so živila z nizkim glikemičnim indeksom (pomagajo uravnavati raven krvnega sladkorja in inzulina pri diabetesu)
- so brez glutena (primerne za prehrano ljudi s celiakijo).
Stročnice so dobile ime po plodovih, tako imenovanih strokih, v katerih je eno ali več semen. Obsegajo družine metuljnic (Fabaceae), rožičevk in mimozovk. So tretja največja rastlinska družina s kar 19.000 znanimi vrstamiStročnice so obsežna skupina rastlin, katere predstavnike: fižol, grah, bob, volčji bob, leča, čičerika, soja, grahor, lupina, arašid, vinja in druge ljudje po svetu pridelujejo tako za prehrano kot za krmo živali. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij prisotnih na koreninah so stročnice pomemben del kolobarja. Po spravilu ali žetvi pridelka ostanejo v zemlji rastlinski ostanki, ki predstavljajo bogat vir dušika za naslednji posevek. Po podatkih FAO (2020) se na svetu letno pridela okoli 30 milijonov ton fižola za zrnje, 25 milijonov ton fižola za stročje, 14,5 milijonov ton graha za zrnje, 21 milijonov ton graha za stročje in 5 milijonov ton boba. Glede na podnebne razmere in prehranske značilnosti različnih regij, se je v Sloveniji skozi desetletja oblikovalo večje število avtohtonih sort stročnic, zlasti pri navadnem fižolu. V Slovenski sortni listi je bilo v letu 2020 skupno vpisanih triindvajset avtohtonih in vrtičkarskih sort fižola, ena sorta graha in ena sorta boba. Najpomembnejše regije za pridelavo stročnic so Pomurska, Posavska, Podravska, Osrednjeslovenska in Savinjska. v Sloveniji najbolj poznane in uveljavljene v pridelavi za prehrano: navadni fižol (Phaseolus vulgaris), turški ali laški fižol (Phaseolus coccineus L.), grah (Pisum sativum L.) in bob (Vicia faba L.) (IVR, Kmetijski inštitut Slovenije).
ZDRAVSTVENI SEMAFOR ob Svetovnem tednu medverske harmonije, 1.-7. februar 2023
Svetovni teden medverske harmonije / World Interfaith Harmony Week je letni dogodek, ki se praznuje vsak prvi teden v mesecu februarju.
Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) je ta mednarodni mejnik razglasila leta 2010 z resolucijo A/RES/65/5, z namenom spodbujanja harmonije med vsemi ljudmi ne glede na njihovo vero ter spodbujanja kulture miru in nenasilja. Verstva in verske tradicije vplivajo na način soočanja ljudi z eksistencialnimi, nazorskimi in etičnimi vprašanji. Medsebojno razumevanje in medverski dialog predstavljata pomembni razsežnosti kulture miru in s tem tudi uravnoteženega telesnega in duševnega zdravja. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opredeljuje zdravje kot stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje in ne le odsotnost bolezni ali slabosti.
V Sloveniji deluje več deset registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti. Registrirane cerkve in druge verske skupnosti so pravne osebe zasebnega prava, katerih notranje avtonomije varuje določba 41. člena ustave in jo kot načelo svobodnega delovanja opredeljuje tudi drugi odstavek 7. člena ustave Republike Slovenije.
Do resolucije A/RES/65/5 v angleškem jeziku lahko dostopate preko te povezave: https://worldinterfaithharmonyweek.com/wp-content/uploads/2018/06/UN-declaration-65-5-EN.pdf
ZDRAVSTVENI SEMAFOR ob Mednarodnem letu prosa 2023
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2021 z resolucijo A/RES/75/263, na pobudo Indije in Nigerije ter s podporo Agencije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) ter 72 članic, leto 2023 razglasila za Mednarodno leto prosa / International Year of Millets. FAO - Food and Agriculture Organization, ki deluje od leta 1945, je specializirana agencija Organizacije združenih narodov na področju trajnostne preobrazbe agroživilskih sistemov za boljšo proizvodnjo, boljšo prehrano, boljše okolje in boljše življenje za vse. Leto poprej je bilo razglašeno Mednarodno leto obrtnega ribištva in ribogojstva.
Ključno sporočilo celoletne globalne akcije je promocija prosa, kot odpornega žita, ki preprečuje lakoto in zagotavlja pomembna hranila za zdravje in razvoj ljudi ter tako prispeva h globalnim izzivom na področju kmetijstva in pridelavi, zagotavljanju hrane za naraščajoče svetovno prebivalstvo. V primerjavi z drugimi žiti ima nizek ogljični in vodni odtis ter lahko raste na razmeroma revnih tleh, v neugodnih in sušnih razmerah, z minimalnimi vnosi.
Proso uvrščamo v kategorijo prvih »udomačenih« rastlin. Proso so ljudje uživali že v kameni in bronasti dobi. Navadno proso (lat; Panicum miliaceum) je enoletna trava iz rodu Panicum. Vrste prosa se med seboj razlikujejo glede dolžine rastne dobe, talnih in podnebnih razmer, lastnosti semena, itd. Vsem pa je skupno, da so izredno odporna na sušo, da imajo relativno kratko rastno dobo (okoli 100 dni) in da lahko uspevajo na revnih tleh.
Proso je po hranilni vrednosti prednjači pred drugimi žiti, saj vsebuje veliko beljakovin, esencialnih aminokislin, mineralov in vitaminov (7-12% beljakovin, 2-5% maščobe, 65-75% ogljikovih hidratov, 15-20% prehranskih vlaknin). Proso je tudi naravni vir železa, cinka, kalcija in drugih hranilnih snovi. Zato ima pomembno vlogo pri zagotavljanju splošnega zdravja ljudi.
V podsaharski Afriki in Aziji proso že 7000 let služi kot tradicionalno živilo za pol milijarde ljudi. Po podatkih FAO pridelujejo proso v 130 državah. Danes sta največja pridelovalca prosa Afrika (55%) in Azija (41%), v Evropi le (3%). V Združenih narodih izpostavljajo, da potencial prosa za reševanje podnebnih sprememb in prehransko varnost ni v celoti izkoriščen. V zadnjem stoletju so proso zamenjala druga žita (pšenica, pira, oves, rž, ječmen…).
Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo je bilo leta 2021 v Sloveniji s prosom posejanih okoli 418 hektarjev njiv, na katerih je bilo pridelanih 520 ton prosa.
V Sloveniji se je prosena kaša uveljavila kot vsakdanja jed, ki so ji pogosto dodajali zelenjavo ali redkeje tudi meso, od srednjega veka dalje. Največ prosa so pridelovali na Gorenjskem in v Prekmurju. Vasem v občini Žirovnica na Gorenjskem pravijo domačini kar Kašarija, prebivalce pa imenujejo Kašarje. Od nekdaj je v slovenski kulinariki prisotna mlečna kaša, to je proso, kuhano v mleku. Rek »Mlečna kaša mati naša in otroška sladka paša« nazorno umešča proseno kašo v prehranjevalne navade Slovencev. Iz nje je moč pripraviti pester izbor jedi
Doc. dr. Silva Grobelnik Mlakar, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede: »Proso uspeva povsod, kjer so razmere ugodne za pridelavo koruze. Podoben koruzi je tudi odvzem hranil za oblikovanje 100 kg zrnja, le da so pridelki prosa za okoli dve tretjini manjši. Bil prosa je visoka do enega metra in se konča z razvejano metlico s klaski v katerih se po samooplodni razvijejo s plevami obdana drobna okrogla ali ovalna zrna. Ker ima rastlina steblo in liste na gosto porasle z dlačicami, korenine, ki segajo več kot meter globoko in ker se ponaša z racionalnostjo pri porabi vode, proso zelo dobro prenaša tudi dalj časa trajajočo sušo. Ker ima kratko rastno dobo (60–110 dni), ga lahko sejemo bodisi kot glavni posevek (v 2. polovici maja), ali konec junija, v začetku julija kot strniščni posevek, po spravilu ranega krompirja, vrtnin in ječmena. Za uporabo v človeški prehrani, je potrebno zrnje oluščiti v proseno kašo«.
Predsednica Strokovnega združenja nutricionistov in dietetikov, Zvezdana Maurič Vražič, dipl. m. s., spec. klinične dietetike: »Proso je bogato s prehranskimi vlakninami, ki pomagajo nadzorovati krvni tlak in raven sladkorja v krvi. Zaradi alkalne reakcije v želodcu je tudi primerno živilo za občutljive želodce. V zadnji letih je proso postalo priljubljeno tudi zato, ker je brez glutena in se ponaša z visoko vsebnostjo beljakovin, vlaknin in antioksidantov. Prosena kava in prosena mlečna kaša predstavljata kulinarično dediščino slovenskega podeželja, ki se je sčasoma razširila tudi v urbana gospodinjstva«.
Predsednica Zeliščarskega društva Maribor, Ana Podlesek, licencirana zeliščarka pri Biotehničnem centru Naklo: »Topne vlaknine v prosu znižujejo slab holesterol in preprečujejo preveliko povišanje krvnega sladkorja ter s tem nastanek sladkorne bolezni tipa dva. Z rednim uživanjem prosene kaše tako zmanjšujemo tveganje za bolezni srca in pojav kapi. Dovolite, da z vami delim en preprost zdravilni recept, ki vključuje proso. Proso speremo z hladno vodo in ga nato 10 do 15 minut kuhamo v vodi ali mleku. Za bolj mehko konsistenco prosa uporabite razmerje 1:3, za bolj trdo pa razmerje 1:2. Zmesi lahko med kuhanjem poljubno dodate suhe ali sveže kose jabolka ter sok limone in cimet v prahu. Ko je kaša kuhana, jo odstavite in pustite v pokriti posodi, da se napne«.
Predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič: »Proso je iz več razlogov neupravičeno zapostavljeno žito v Sloveniji. Je dober začetni posevek za številne poljščine, saj tla očisti plevela in je zato tudi ekološko primerno. V rastlinjakih gojimo okrasne vrste prosa. V dekorativne namene lahko gojimo okrasne vrste prosa v lončkih ali na visokih gredah. Pri gojenju okrasnih vrst prosa lahko z redčenjem dosežemo širšo rušo. Posebnost prosa je ta, da so steblo in zeleno listje dlakavi, cvet je precej razvejana metlica, zrna so zelo drobna, različnih barv, od svetlo rumene do temno rjave barve. Proso je kot »pražito« našlo svoje mesto tudi v genski banki Botaničnega vrta Univerze v Mariboru kjer zbirajo in hranijo stare in redke kultivarje poljščin«.
ZDRAVSTVENI SEMAFOR ob Dnevu brez cigarete, 31. januar 2023
Dan brez cigarete je slovenska akcija, ki jo obeležujemo vsako leto 31. januarja. Glavni namen akcije je kadilce spodbuditi k opustitvi kajenja in opozoriti širšo javnost na nevarnosti kajenja.
Po podatkih NIJZ zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, vsako leto v Sloveniji umre 3600 prebivalcev. S tobačnim dimom vdihavajo kadilci okoli 7000 kemičnih strupenih, rakotvornih in dražilnih sestavin v obliki plinov ali delcev, od katerih je okoli 70 rakotvornih oziroma kancerogenih ter lahko povzročajo raka pri ljudeh in živalih. Pri tem ni pomembno, ali ste kadilec ali vdihavate tuj dim (pasivno kajenje).
Kot rezultat številnih medicinskih raziskav so bile odkrite številne nevarne snovi in industrijski postopki, ki naj bi pri ljudeh povzročali raka in katerih število še narašča. Te snovi so znane kot „rakotvorne snovi“, ki napadajo različne dele telesa. Rakotvorne snovi lahko škodujejo bodisi z vdihavanjem, zaužitjem ali prek stika s kožo. V celotnem življenjskem ciklu tobak onesnažuje planet in škoduje zdravju vseh ljudi. Ostanki tobačnega dima ostajajo tudi na površinah in onesnažujejo površine, okolico in zrak ter reagirajo z oksidanti in drugimi spojinami v okolju. S tem povzročajo sekundarno onesnaževanje.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, tobak vsako leto ubije več kot 8 milijonov ljudi, uničuje pa tudi naše okolje, potrebno za zdravje in dobro počutje. Ne gre več le za življenja uporabnikov tobaka in tistih okoli njih ali celo tistih, ki so vključeni v proizvodnjo tobaka. Okoljske posledice uporabe tobaka spreminjajo tobak iz človeškega v planetarni problem. Približno 200.000 hektarjev zemlje se vsako leto »očisti« za gojenje in sušenje tobaka. Za potrebe izdelave 300 cigaret je vsakič posekano eno drevo. Za izdelavo ene cigarete se porabi 3,7 litra vode, za proizvodnjo tobaka na globalni ravni pa 22 milijard ton vode.
Ministrstvo za zdravje ob letošnjem »Dnevu brez cigarete« izpostavlja pomen opuščanja kajenja, ki prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju. Kadilci, ki se odločijo za opustitev kajenja, imajo na voljo več brezplačnih možnosti za opuščanje kajenja, in sicer od individualnih in skupinskih programov v okviru zdravstvenih domov, do brezplačnega svetovalnega telefona in spletnih svetovanj, ki jih ponujajo različne nevladne organizacije.
V okviru Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor deluje Center za krepitev zdravja, kjer usposobljeni strokovnjaki nudijo podporo tudi pri premagovanju težav pri opuščanju zasvojenosti z nikotinom v obliki skupinskih delavnic ali individualnega svetovanja terapevta v smislu spreminjanja načina življenja in vedenja posameznika, ki se je odločil nehati kaditi. Kontakti: tel. 02 22 86 301, e-pošta: ckz.maribor@zd-mb.si.
Ob opuščanju kajenja je posamezniku, ki se odloči za ta korak, na voljo brezplačno telefonsko svetovanje na številki 080 27 77, ki deluje vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro.
Zdravila na recept glede opuščanja kajenja lahko predpiše le osebni zdravnik. V lekarnah pa so na voljo tudi različne oblike nikotinskega nadomestnega zdravljenja, ki pomagajo kadilcu k uspešnejši opustitvi kajenja (obliži, inhalatorji, žvečilke).
Le popolna opustitev uporabe katerihkoli tobačnih, povezanih izdelkov ali drugih izdelkov z nikotinom zagotavlja posamezniku, da se izogne izpostavljenosti škodljivim snovem in škodljivim posledicam uporabe. V Sloveniji zaradi tobaka vsak teden umre 60 prebivalcev. V Sloveniji so predvsem mladostniki, pa tudi mladi odrasli, tisti, ki začnejo kaditi; 63 % prebivalcev, ki so kadarkoli v življenju kadili, je prvič kadilo pred polnoletnostjo, 99 % pa pri 25. letih ali manj. Tobak še vedno kadi vsak peti odrasli prebivalec, star 18–74 let, in skoraj vsak deseti 15-letnik. Okoli 17 % oziroma 227.500 prebivalcev Slovenije, starih 15 let in več, ki ne kadijo, je bilo v letu 2019 različno pogosto izpostavljenih tobačnemu dimu. Na trg prihajajo novi izdelki, ki vsebujejo tobak oziroma nikotin, po katerih posegajo predvsem mladostniki. Uporaba izdelkov z nikotinom je med mladostniki še posebej tvegana. Izpostavljenost zvišanim ravnem zdravju škodljivih snovi je prisotna tudi v zaprtih prostorih, kjer se uporabljajo elektronske cigarete ali kadijo tobačni izdelki, v katerih se tobak segreva. Podatkov o obsegu izpostavljenosti aerosolu teh izdelkov v Sloveniji nimamo (Na poti do Slovenije brez tobaka 2040, NIJZ, 2021).
V zadnjih letih so se v Sloveniji pojavili novi tobačni in nikotinski izdelki, kot so elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki in nikotinske vrečke, po katerih posegajo predvsem mladostniki in mladi odrasli. Uporaba teh izdelkov je v tej starostni skupini povezana s pomembnimi tveganji (gov.si).
ZDRAVSTVENI SEMAFOR ob 17. Evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu, od 23. do 29. januarja 2023
Ena izmed vodilnih pobud Evropskega načrta za boj proti raku je spodbujanje cepljenja proti virusom, ki povzročajo raka. Okužbe s humanimi papilomavirusi (HPV) so najpogostejše spolno prenosljive okužbe. Gre za okužbe z visokorizičnimi HPV, ki povzročajo različne vrste rakov. Na prvem mestu rak materničnega vratu, povzročajo pa lahko tudi raka zadnjika, druge rake spolovil ter raka ustnega dela žrela pri moških in pri ženskah, prav tako pa povzročajo tudi genitalne bradavice.
Rak materničnega vratu (RMV) je med raki izjema, saj o njem vemo dovolj, da lahko preprečimo skoraj vsak nov primer tega raka.
Spodbujanje cepljenja proti virusom, ki povzročajo raka, je ena izmed vodilnih pobud Evropskega načrta za boj proti raku. Prav tako pa je pomemben pa državni presejalni program ZORA.
Cepljenje proti HPV
Cepljenje proti HPV je najbolj učinkovito pred morebitno izpostavljenostjo okužbi s HPV oziroma pred prvimi spolnimi stiki. Če je ženska cepljena proti HPV in se redno udeležuje presejalnih pregledov pri svojem izbranem osebnem ginekologu, je verjetnost, da bo zbolela s tem rakom, izjemno majhna.
Cepljenje proti HPV se izvaja pri mladostnicah in mladostnikih, kot priporočeno cepljenje na sistematskem pregledu v 6 (šestem) razredu osnovne šole.
Cepljenje proti HPV je izjemno varno in učinkovito. Cepljenje je najbolj učinkovito, če ga mladi prejmejo dovolj zgodaj, še preden postanejo spolno aktivni.
Po preliminarnih podatkih iz elektronskega registra cepljenih oseb (eRCO) je do 14. 11. 2022 prejelo prvi odmerek cepiva proti HPV 54,7 % deklic in 31,0 % dečkov, rojenih leta 2010 (deklice in dečki, ki so v šolskem letu 2021/22 večinoma obiskovali 6. razred osnovne šole). Drugi odmerek cepiva proti HPV pa je do navedenega datuma prejelo 41,8 % deklic in 21,7 % dečkov, rojenih leta 2010. Mladostniki in mladostnice, ki jim cepljenje proti HPV pripada in še niso prejeli drugega odmerka oz. še niso bili cepljeni, bodo predvidoma cepljeni v šolskem letu 2022/23.
O programu ZORA
V Sloveniji organizirani populacijski presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu (RMV) obstaja od leta 2003, t. j. Državni program ZORA. V Sloveniji za RMV letno zboli v zadnjih letih okoli 100 do 120 žensk.
Ime državnega programa ZORA sestavljajo črke iz naslova programa – Zgodnje Odkrivanje predRAkavih sprememb materničnega vratu. Program ZORA rešuje življenja s tem, da omogoča organizirano populacijsko odkrivanje in zdravljenje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb materničnega vratu. Vsaka ženska, stara med 20 in 64 leti, ki v zadnjih 3 (treh) letih ni opravila pregleda z odvzemom brisa materničnega vratu, dobi na dom pisno vabilo na pregled. Presejalne preglede žensk opravljajo izbrani osebni ginekologi na primarni zdravstveni ravni v javnih zavodih in zasebniki s koncesijo. Ženska lahko na presejalni pregled pride tudi sama oziroma jo vsake tri leta povabi njen ginekolog. S pregledovanjem zdravih žensk pravočasno odkrijejo tiste, ki imajo predstopnjo ali začetno stopnjo raka materničnega vratu (RMV). Tedaj je možno z enostavnimi terapevtskimi posegi raka preprečiti ali povsem pozdraviti. Na ginekološkem pregledu ginekolog ženski odvzame bris materničnega vratu, ki ga nato pošlje v citološki laboratorij, ki oceni, ali so celice materničnega vratu v brisu normalne ali patološko spremenjene. Rezultate izvida sporoči ginekologu.
V letu 2022 je imela večina žensk negativen izvid presejalnega brisa materničnega vratu (okoli 95 %), mali delež pa patološki izvid (okoli 5%).
Register ZORA, na Onkološkem inštitutu Ljubljana zbira podatke o vseh izvidih brisov materničnega vratu in triažnih testih HPV iz vseh slovenskih laboratorijev in omogoča spremljanje stopnje pregledanosti in kakovosti presejalnih in morebitnih diagnostičnih postopkov.
Odzivnost žensk na program in posledična pregledanost populacije sta v tesni povezavi z ozaveščenostjo žensk, njihovo naklonjenostjo programu ter dostopnostjo storitev. Ženskam so informacije o programu ZORA in raku materničnega vratu dostopne na spletni strani ZORA, nekaterih lekarnah, pri izvajalcih zdravstvenih storitev, določenih NVO ter v informativnem materialu, ki ga prejmejo na dom skupaj z vabilom na presejalni pregled.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je že leta 2020 lansirala globalno strategijo za odpravo raka materničnega vratu in postavila tri cilje, in sicer 70 % udeležba žensk v presejalnih programih, ustrezno zdravljenih več kot 90 % odkritih predrakavih sprememb materničnega vratu ter 90 % precepljenost deklic proti humanim papilomavirusom (HPV). Slovenija prva dva cilja že dosega, več pozornosti pa je potrebno posvetiti cepljenju proti HPV. Društvo za boj proti raku Štajerske Maribor, kot pomemben del Zveze slovenskih društev za boj proti raku koordinira aktivnosti zveze glede tega pomembnega javno-zdravstvenega vprašanja. Že dve leti zapored organizira in koordinira osvetlitev javnih institucij z turkizno barvo, simbolno barvo raka materničnega vratu, ter ostale akcije ozaveščanja.
ZDRAVSTVENI SEMAFOR ob Mednarodnem dnevu izobraževanja, 24. januar 2023
Z resolucijo A 73/25 je Generalna skupščina Združenih narodov 3. decembra 2018 razglasila 24. januar za Mednarodni dan izobraževanja / International Day of Education.
Letošnji slogan, tokrat že pete obletnice pomembnega mejnika, se glasi – VLAGATI V LJUDI, DATI PREDNOST IZOBRAŽEVANJU / TO INVEST IN PEOPLE, PRIORITIZE EDUCATION!
Združeni narodi pojmujejo izobraževanje, kot proces, ki spreminja življenja in je v središču UNESC-ove misije za izgradnjo miru, izkoreninjenje revščine in spodbujanje trajnostnega razvoja. Je človekova pravica za vse življenje. UNESCO je edina specializirana agencija Združenih narodov, ki ima mandat za pokrivanje vseh vidikov izobraževanja. V okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport deluje Urad za UNESCO, ki za Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO opravlja zadeve, ki se nanašajo na sodelovanje Republike Slovenije z UNESC-om.
Izobraževanje je človekova pravica, javno dobro in javna odgovornost. Brez vključujočega in pravičnega kakovostnega izobraževanja in vseživljenjskih priložnosti za vse, državam ne bo uspelo doseči enakosti spolov in prekiniti kroga revščine, ki za seboj pušča milijone otrok, mladih in odraslih.
Po podatkih Združenih narodov in UNESC-a, okoli 244 milijonov otrok in mladostnikov ne obiskuje šole, okoli 771 milijonov odraslih pa je nepismenih. S tem se jim krši pravica do izobraževanja in to je nesprejemljivo.
V Sloveniji je izobrazba ustavna kategorija. Šolski sistem v republiki Sloveniji je razdeljen v tri sklope izobraževanja: primarno, sekundarno in terciarno. Ustava RS v 57. členu določa, da država ustvarja možnosti, da si državljani svobodno lahko pridobijo ustrezno izobrazbo. Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev.
Primarno izobraževanje izvajajo javni in zasebni vrtci, osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom, glasbene šole ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. V predšolsko vzgojo, vrtce, kar ni zakonsko obvezno, se vključujejo otroci od enega leta starosti do vstopa v šolo. Otroci se vključujejo v obvezno devetletno osnovno šolo s šestim letom starosti. Po podatkih SURS-a za šolsko leto 2021/22 je bilo v redni in prilagojeni osnovnošolski program vključenih 195.414 učencev ali 1,2 % več kot v letu prej. V šolskem letu 2021/22 je bilo v osnovnošolskem izobraževanju zaposlenih 19.614 učiteljev in učiteljic (12 % učiteljev in 88 % učiteljic).
Sekundarno izobraževanje izvajajo gimnazije in srednje šole. Deli se na splošno, poklicno tehnično ter srednje strokovno in tehniško izobraževanje. V srednješolsko izobraževanje, ki ni obvezno, je vključenih okoli 98 % populacije med 15. in 19. letom starosti. Po podatkih SURS-a je bilo v srednješolsko izobraževanje v šolskem letu 2021/22 vključenih 75.414 dijakov oz. za 2 % več kot v prejšnjem. V šolskem letu 2021/22 je bilo v srednješolskem izobraževanju zaposlenih 6.299 učiteljev in učiteljic (34 % učiteljev in 66 % učiteljic).
Terciarno izobraževanje izvajajo tako javne kot zasebne ustanove in je sestavljeno iz višješolskega strokovnega izobraževanja in visokošolskega izobraževanja. Visokošolsko izobraževanje daje udeležencem možnosti za osebni razvoj, kariero in aktivno državljanstvo ter širši skupnosti možnosti za osebnostni, socialni, umetniški, kulturni in ekonomski razvoj. Visokošolski zavodi v slovenskem visokošolskem prostoru so univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole.
V občini Ruše deluje Vrtec Ruše, Vrtec Bistrica ob Dravi, OŠ Janka Glazerja Ruše in Gimnazija in srednja šola za kemijo in farmacijo Ruše.
Zanimivost! Šolska ulica je najpogostejše ulično ime v Sloveniji. Po podatkih SURS-a je v Sloveniji 52 Šolskih ulic, 6 Šolskih cest in Šolskih poti, eno Šolsko naselje in 3 Dijaške ulice.
Občina Ruše je pristopila k novemu projekt - ZDRAVSTVENI SEMAFOR, ki je zaživel v začetku leta 2023. Gre za projekt ozaveščanja posameznikov ter širše laične in strokovne javnosti o pomenu zdravja, socialnega varstva in drugih človekovih pravic.
Mednarodni mejniki so priložnosti za izobraževanje javnosti o pomembnih družbenih vprašanjih, za mobilizacijo politične volje in sredstev, za reševanje globalnih problemov ter za praznovanje in krepitev dosežkov človeštva. Združeni narodi in ostale specializirane agencije so jih sprejeli kot močno orodje zagovorništva.
Posebne dneve, tedne, leta in/ali desetletja razglasi z resolucijo generalna skupščina Združenih narodov (UN - United Nations), ali njene specializirane agencije, kot so Svetovna zdravstvena organizacija (WHO – World Health Organization), Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO - United Nations Educational, Scientific and Cultural Organizaton), Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF - United Nations Children's Fund), Mednarodna organizacija dela (ILO – International Labour Organization), Mednarodno združenje za boj proti zlorabi starejših (INPEA - International Network for the Prevention of Elder Abuse), Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO - Food and Agriculture Organization of the United Nations)…
