ZDRAVSTVENI SEMAFOR ob Mednarodnem letu prosa 2023
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2021 z resolucijo A/RES/75/263, na pobudo Indije in Nigerije ter s podporo Agencije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) ter 72 članic, leto 2023 razglasila za Mednarodno leto prosa / International Year of Millets. FAO - Food and Agriculture Organization, ki deluje od leta 1945, je specializirana agencija Organizacije združenih narodov na področju trajnostne preobrazbe agroživilskih sistemov za boljšo proizvodnjo, boljšo prehrano, boljše okolje in boljše življenje za vse. Leto poprej je bilo razglašeno Mednarodno leto obrtnega ribištva in ribogojstva.
Ključno sporočilo celoletne globalne akcije je promocija prosa, kot odpornega žita, ki preprečuje lakoto in zagotavlja pomembna hranila za zdravje in razvoj ljudi ter tako prispeva h globalnim izzivom na področju kmetijstva in pridelavi, zagotavljanju hrane za naraščajoče svetovno prebivalstvo. V primerjavi z drugimi žiti ima nizek ogljični in vodni odtis ter lahko raste na razmeroma revnih tleh, v neugodnih in sušnih razmerah, z minimalnimi vnosi.
Proso uvrščamo v kategorijo prvih »udomačenih« rastlin. Proso so ljudje uživali že v kameni in bronasti dobi. Navadno proso (lat; Panicum miliaceum) je enoletna trava iz rodu Panicum. Vrste prosa se med seboj razlikujejo glede dolžine rastne dobe, talnih in podnebnih razmer, lastnosti semena, itd. Vsem pa je skupno, da so izredno odporna na sušo, da imajo relativno kratko rastno dobo (okoli 100 dni) in da lahko uspevajo na revnih tleh.
Proso je po hranilni vrednosti prednjači pred drugimi žiti, saj vsebuje veliko beljakovin, esencialnih aminokislin, mineralov in vitaminov (7-12% beljakovin, 2-5% maščobe, 65-75% ogljikovih hidratov, 15-20% prehranskih vlaknin). Proso je tudi naravni vir železa, cinka, kalcija in drugih hranilnih snovi. Zato ima pomembno vlogo pri zagotavljanju splošnega zdravja ljudi.
V podsaharski Afriki in Aziji proso že 7000 let služi kot tradicionalno živilo za pol milijarde ljudi. Po podatkih FAO pridelujejo proso v 130 državah. Danes sta največja pridelovalca prosa Afrika (55%) in Azija (41%), v Evropi le (3%). V Združenih narodih izpostavljajo, da potencial prosa za reševanje podnebnih sprememb in prehransko varnost ni v celoti izkoriščen. V zadnjem stoletju so proso zamenjala druga žita (pšenica, pira, oves, rž, ječmen…).
Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo je bilo leta 2021 v Sloveniji s prosom posejanih okoli 418 hektarjev njiv, na katerih je bilo pridelanih 520 ton prosa.
V Sloveniji se je prosena kaša uveljavila kot vsakdanja jed, ki so ji pogosto dodajali zelenjavo ali redkeje tudi meso, od srednjega veka dalje. Največ prosa so pridelovali na Gorenjskem in v Prekmurju. Vasem v občini Žirovnica na Gorenjskem pravijo domačini kar Kašarija, prebivalce pa imenujejo Kašarje. Od nekdaj je v slovenski kulinariki prisotna mlečna kaša, to je proso, kuhano v mleku. Rek »Mlečna kaša mati naša in otroška sladka paša« nazorno umešča proseno kašo v prehranjevalne navade Slovencev. Iz nje je moč pripraviti pester izbor jedi
Doc. dr. Silva Grobelnik Mlakar, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede: »Proso uspeva povsod, kjer so razmere ugodne za pridelavo koruze. Podoben koruzi je tudi odvzem hranil za oblikovanje 100 kg zrnja, le da so pridelki prosa za okoli dve tretjini manjši. Bil prosa je visoka do enega metra in se konča z razvejano metlico s klaski v katerih se po samooplodni razvijejo s plevami obdana drobna okrogla ali ovalna zrna. Ker ima rastlina steblo in liste na gosto porasle z dlačicami, korenine, ki segajo več kot meter globoko in ker se ponaša z racionalnostjo pri porabi vode, proso zelo dobro prenaša tudi dalj časa trajajočo sušo. Ker ima kratko rastno dobo (60–110 dni), ga lahko sejemo bodisi kot glavni posevek (v 2. polovici maja), ali konec junija, v začetku julija kot strniščni posevek, po spravilu ranega krompirja, vrtnin in ječmena. Za uporabo v človeški prehrani, je potrebno zrnje oluščiti v proseno kašo«.
Predsednica Strokovnega združenja nutricionistov in dietetikov, Zvezdana Maurič Vražič, dipl. m. s., spec. klinične dietetike: »Proso je bogato s prehranskimi vlakninami, ki pomagajo nadzorovati krvni tlak in raven sladkorja v krvi. Zaradi alkalne reakcije v želodcu je tudi primerno živilo za občutljive želodce. V zadnji letih je proso postalo priljubljeno tudi zato, ker je brez glutena in se ponaša z visoko vsebnostjo beljakovin, vlaknin in antioksidantov. Prosena kava in prosena mlečna kaša predstavljata kulinarično dediščino slovenskega podeželja, ki se je sčasoma razširila tudi v urbana gospodinjstva«.
Predsednica Zeliščarskega društva Maribor, Ana Podlesek, licencirana zeliščarka pri Biotehničnem centru Naklo: »Topne vlaknine v prosu znižujejo slab holesterol in preprečujejo preveliko povišanje krvnega sladkorja ter s tem nastanek sladkorne bolezni tipa dva. Z rednim uživanjem prosene kaše tako zmanjšujemo tveganje za bolezni srca in pojav kapi. Dovolite, da z vami delim en preprost zdravilni recept, ki vključuje proso. Proso speremo z hladno vodo in ga nato 10 do 15 minut kuhamo v vodi ali mleku. Za bolj mehko konsistenco prosa uporabite razmerje 1:3, za bolj trdo pa razmerje 1:2. Zmesi lahko med kuhanjem poljubno dodate suhe ali sveže kose jabolka ter sok limone in cimet v prahu. Ko je kaša kuhana, jo odstavite in pustite v pokriti posodi, da se napne«.
Predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič: »Proso je iz več razlogov neupravičeno zapostavljeno žito v Sloveniji. Je dober začetni posevek za številne poljščine, saj tla očisti plevela in je zato tudi ekološko primerno. V rastlinjakih gojimo okrasne vrste prosa. V dekorativne namene lahko gojimo okrasne vrste prosa v lončkih ali na visokih gredah. Pri gojenju okrasnih vrst prosa lahko z redčenjem dosežemo širšo rušo. Posebnost prosa je ta, da so steblo in zeleno listje dlakavi, cvet je precej razvejana metlica, zrna so zelo drobna, različnih barv, od svetlo rumene do temno rjave barve. Proso je kot »pražito« našlo svoje mesto tudi v genski banki Botaničnega vrta Univerze v Mariboru kjer zbirajo in hranijo stare in redke kultivarje poljščin«.
ZDRAVSTVENI SEMAFOR ob Dnevu brez cigarete, 31. januar 2023
Dan brez cigarete je slovenska akcija, ki jo obeležujemo vsako leto 31. januarja. Glavni namen akcije je kadilce spodbuditi k opustitvi kajenja in opozoriti širšo javnost na nevarnosti kajenja.
Po podatkih NIJZ zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, vsako leto v Sloveniji umre 3600 prebivalcev. S tobačnim dimom vdihavajo kadilci okoli 7000 kemičnih strupenih, rakotvornih in dražilnih sestavin v obliki plinov ali delcev, od katerih je okoli 70 rakotvornih oziroma kancerogenih ter lahko povzročajo raka pri ljudeh in živalih. Pri tem ni pomembno, ali ste kadilec ali vdihavate tuj dim (pasivno kajenje).
Kot rezultat številnih medicinskih raziskav so bile odkrite številne nevarne snovi in industrijski postopki, ki naj bi pri ljudeh povzročali raka in katerih število še narašča. Te snovi so znane kot „rakotvorne snovi“, ki napadajo različne dele telesa. Rakotvorne snovi lahko škodujejo bodisi z vdihavanjem, zaužitjem ali prek stika s kožo. V celotnem življenjskem ciklu tobak onesnažuje planet in škoduje zdravju vseh ljudi. Ostanki tobačnega dima ostajajo tudi na površinah in onesnažujejo površine, okolico in zrak ter reagirajo z oksidanti in drugimi spojinami v okolju. S tem povzročajo sekundarno onesnaževanje.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, tobak vsako leto ubije več kot 8 milijonov ljudi, uničuje pa tudi naše okolje, potrebno za zdravje in dobro počutje. Ne gre več le za življenja uporabnikov tobaka in tistih okoli njih ali celo tistih, ki so vključeni v proizvodnjo tobaka. Okoljske posledice uporabe tobaka spreminjajo tobak iz človeškega v planetarni problem. Približno 200.000 hektarjev zemlje se vsako leto »očisti« za gojenje in sušenje tobaka. Za potrebe izdelave 300 cigaret je vsakič posekano eno drevo. Za izdelavo ene cigarete se porabi 3,7 litra vode, za proizvodnjo tobaka na globalni ravni pa 22 milijard ton vode.
Ministrstvo za zdravje ob letošnjem »Dnevu brez cigarete« izpostavlja pomen opuščanja kajenja, ki prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju. Kadilci, ki se odločijo za opustitev kajenja, imajo na voljo več brezplačnih možnosti za opuščanje kajenja, in sicer od individualnih in skupinskih programov v okviru zdravstvenih domov, do brezplačnega svetovalnega telefona in spletnih svetovanj, ki jih ponujajo različne nevladne organizacije.
V okviru Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor deluje Center za krepitev zdravja, kjer usposobljeni strokovnjaki nudijo podporo tudi pri premagovanju težav pri opuščanju zasvojenosti z nikotinom v obliki skupinskih delavnic ali individualnega svetovanja terapevta v smislu spreminjanja načina življenja in vedenja posameznika, ki se je odločil nehati kaditi. Kontakti: tel. 02 22 86 301, e-pošta: ckz.maribor@zd-mb.si.
Ob opuščanju kajenja je posamezniku, ki se odloči za ta korak, na voljo brezplačno telefonsko svetovanje na številki 080 27 77, ki deluje vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro.
Zdravila na recept glede opuščanja kajenja lahko predpiše le osebni zdravnik. V lekarnah pa so na voljo tudi različne oblike nikotinskega nadomestnega zdravljenja, ki pomagajo kadilcu k uspešnejši opustitvi kajenja (obliži, inhalatorji, žvečilke).
Le popolna opustitev uporabe katerihkoli tobačnih, povezanih izdelkov ali drugih izdelkov z nikotinom zagotavlja posamezniku, da se izogne izpostavljenosti škodljivim snovem in škodljivim posledicam uporabe. V Sloveniji zaradi tobaka vsak teden umre 60 prebivalcev. V Sloveniji so predvsem mladostniki, pa tudi mladi odrasli, tisti, ki začnejo kaditi; 63 % prebivalcev, ki so kadarkoli v življenju kadili, je prvič kadilo pred polnoletnostjo, 99 % pa pri 25. letih ali manj. Tobak še vedno kadi vsak peti odrasli prebivalec, star 18–74 let, in skoraj vsak deseti 15-letnik. Okoli 17 % oziroma 227.500 prebivalcev Slovenije, starih 15 let in več, ki ne kadijo, je bilo v letu 2019 različno pogosto izpostavljenih tobačnemu dimu. Na trg prihajajo novi izdelki, ki vsebujejo tobak oziroma nikotin, po katerih posegajo predvsem mladostniki. Uporaba izdelkov z nikotinom je med mladostniki še posebej tvegana. Izpostavljenost zvišanim ravnem zdravju škodljivih snovi je prisotna tudi v zaprtih prostorih, kjer se uporabljajo elektronske cigarete ali kadijo tobačni izdelki, v katerih se tobak segreva. Podatkov o obsegu izpostavljenosti aerosolu teh izdelkov v Sloveniji nimamo (Na poti do Slovenije brez tobaka 2040, NIJZ, 2021).
V zadnjih letih so se v Sloveniji pojavili novi tobačni in nikotinski izdelki, kot so elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki in nikotinske vrečke, po katerih posegajo predvsem mladostniki in mladi odrasli. Uporaba teh izdelkov je v tej starostni skupini povezana s pomembnimi tveganji (gov.si).
ZDRAVSTVENI SEMAFOR ob 17. Evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu, od 23. do 29. januarja 2023
Ena izmed vodilnih pobud Evropskega načrta za boj proti raku je spodbujanje cepljenja proti virusom, ki povzročajo raka. Okužbe s humanimi papilomavirusi (HPV) so najpogostejše spolno prenosljive okužbe. Gre za okužbe z visokorizičnimi HPV, ki povzročajo različne vrste rakov. Na prvem mestu rak materničnega vratu, povzročajo pa lahko tudi raka zadnjika, druge rake spolovil ter raka ustnega dela žrela pri moških in pri ženskah, prav tako pa povzročajo tudi genitalne bradavice.
Rak materničnega vratu (RMV) je med raki izjema, saj o njem vemo dovolj, da lahko preprečimo skoraj vsak nov primer tega raka.
Spodbujanje cepljenja proti virusom, ki povzročajo raka, je ena izmed vodilnih pobud Evropskega načrta za boj proti raku. Prav tako pa je pomemben pa državni presejalni program ZORA.
Cepljenje proti HPV
Cepljenje proti HPV je najbolj učinkovito pred morebitno izpostavljenostjo okužbi s HPV oziroma pred prvimi spolnimi stiki. Če je ženska cepljena proti HPV in se redno udeležuje presejalnih pregledov pri svojem izbranem osebnem ginekologu, je verjetnost, da bo zbolela s tem rakom, izjemno majhna.
Cepljenje proti HPV se izvaja pri mladostnicah in mladostnikih, kot priporočeno cepljenje na sistematskem pregledu v 6 (šestem) razredu osnovne šole.
Cepljenje proti HPV je izjemno varno in učinkovito. Cepljenje je najbolj učinkovito, če ga mladi prejmejo dovolj zgodaj, še preden postanejo spolno aktivni.
Po preliminarnih podatkih iz elektronskega registra cepljenih oseb (eRCO) je do 14. 11. 2022 prejelo prvi odmerek cepiva proti HPV 54,7 % deklic in 31,0 % dečkov, rojenih leta 2010 (deklice in dečki, ki so v šolskem letu 2021/22 večinoma obiskovali 6. razred osnovne šole). Drugi odmerek cepiva proti HPV pa je do navedenega datuma prejelo 41,8 % deklic in 21,7 % dečkov, rojenih leta 2010. Mladostniki in mladostnice, ki jim cepljenje proti HPV pripada in še niso prejeli drugega odmerka oz. še niso bili cepljeni, bodo predvidoma cepljeni v šolskem letu 2022/23.
O programu ZORA
V Sloveniji organizirani populacijski presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu (RMV) obstaja od leta 2003, t. j. Državni program ZORA. V Sloveniji za RMV letno zboli v zadnjih letih okoli 100 do 120 žensk.
Ime državnega programa ZORA sestavljajo črke iz naslova programa – Zgodnje Odkrivanje predRAkavih sprememb materničnega vratu. Program ZORA rešuje življenja s tem, da omogoča organizirano populacijsko odkrivanje in zdravljenje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb materničnega vratu. Vsaka ženska, stara med 20 in 64 leti, ki v zadnjih 3 (treh) letih ni opravila pregleda z odvzemom brisa materničnega vratu, dobi na dom pisno vabilo na pregled. Presejalne preglede žensk opravljajo izbrani osebni ginekologi na primarni zdravstveni ravni v javnih zavodih in zasebniki s koncesijo. Ženska lahko na presejalni pregled pride tudi sama oziroma jo vsake tri leta povabi njen ginekolog. S pregledovanjem zdravih žensk pravočasno odkrijejo tiste, ki imajo predstopnjo ali začetno stopnjo raka materničnega vratu (RMV). Tedaj je možno z enostavnimi terapevtskimi posegi raka preprečiti ali povsem pozdraviti. Na ginekološkem pregledu ginekolog ženski odvzame bris materničnega vratu, ki ga nato pošlje v citološki laboratorij, ki oceni, ali so celice materničnega vratu v brisu normalne ali patološko spremenjene. Rezultate izvida sporoči ginekologu.
V letu 2022 je imela večina žensk negativen izvid presejalnega brisa materničnega vratu (okoli 95 %), mali delež pa patološki izvid (okoli 5%).
Register ZORA, na Onkološkem inštitutu Ljubljana zbira podatke o vseh izvidih brisov materničnega vratu in triažnih testih HPV iz vseh slovenskih laboratorijev in omogoča spremljanje stopnje pregledanosti in kakovosti presejalnih in morebitnih diagnostičnih postopkov.
Odzivnost žensk na program in posledična pregledanost populacije sta v tesni povezavi z ozaveščenostjo žensk, njihovo naklonjenostjo programu ter dostopnostjo storitev. Ženskam so informacije o programu ZORA in raku materničnega vratu dostopne na spletni strani ZORA, nekaterih lekarnah, pri izvajalcih zdravstvenih storitev, določenih NVO ter v informativnem materialu, ki ga prejmejo na dom skupaj z vabilom na presejalni pregled.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je že leta 2020 lansirala globalno strategijo za odpravo raka materničnega vratu in postavila tri cilje, in sicer 70 % udeležba žensk v presejalnih programih, ustrezno zdravljenih več kot 90 % odkritih predrakavih sprememb materničnega vratu ter 90 % precepljenost deklic proti humanim papilomavirusom (HPV). Slovenija prva dva cilja že dosega, več pozornosti pa je potrebno posvetiti cepljenju proti HPV. Društvo za boj proti raku Štajerske Maribor, kot pomemben del Zveze slovenskih društev za boj proti raku koordinira aktivnosti zveze glede tega pomembnega javno-zdravstvenega vprašanja. Že dve leti zapored organizira in koordinira osvetlitev javnih institucij z turkizno barvo, simbolno barvo raka materničnega vratu, ter ostale akcije ozaveščanja.
ZDRAVSTVENI SEMAFOR ob Mednarodnem dnevu izobraževanja, 24. januar 2023
Z resolucijo A 73/25 je Generalna skupščina Združenih narodov 3. decembra 2018 razglasila 24. januar za Mednarodni dan izobraževanja / International Day of Education.
Letošnji slogan, tokrat že pete obletnice pomembnega mejnika, se glasi – VLAGATI V LJUDI, DATI PREDNOST IZOBRAŽEVANJU / TO INVEST IN PEOPLE, PRIORITIZE EDUCATION!
Združeni narodi pojmujejo izobraževanje, kot proces, ki spreminja življenja in je v središču UNESC-ove misije za izgradnjo miru, izkoreninjenje revščine in spodbujanje trajnostnega razvoja. Je človekova pravica za vse življenje. UNESCO je edina specializirana agencija Združenih narodov, ki ima mandat za pokrivanje vseh vidikov izobraževanja. V okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport deluje Urad za UNESCO, ki za Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO opravlja zadeve, ki se nanašajo na sodelovanje Republike Slovenije z UNESC-om.
Izobraževanje je človekova pravica, javno dobro in javna odgovornost. Brez vključujočega in pravičnega kakovostnega izobraževanja in vseživljenjskih priložnosti za vse, državam ne bo uspelo doseči enakosti spolov in prekiniti kroga revščine, ki za seboj pušča milijone otrok, mladih in odraslih.
Po podatkih Združenih narodov in UNESC-a, okoli 244 milijonov otrok in mladostnikov ne obiskuje šole, okoli 771 milijonov odraslih pa je nepismenih. S tem se jim krši pravica do izobraževanja in to je nesprejemljivo.
V Sloveniji je izobrazba ustavna kategorija. Šolski sistem v republiki Sloveniji je razdeljen v tri sklope izobraževanja: primarno, sekundarno in terciarno. Ustava RS v 57. členu določa, da država ustvarja možnosti, da si državljani svobodno lahko pridobijo ustrezno izobrazbo. Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev.
Primarno izobraževanje izvajajo javni in zasebni vrtci, osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom, glasbene šole ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. V predšolsko vzgojo, vrtce, kar ni zakonsko obvezno, se vključujejo otroci od enega leta starosti do vstopa v šolo. Otroci se vključujejo v obvezno devetletno osnovno šolo s šestim letom starosti. Po podatkih SURS-a za šolsko leto 2021/22 je bilo v redni in prilagojeni osnovnošolski program vključenih 195.414 učencev ali 1,2 % več kot v letu prej. V šolskem letu 2021/22 je bilo v osnovnošolskem izobraževanju zaposlenih 19.614 učiteljev in učiteljic (12 % učiteljev in 88 % učiteljic).
Sekundarno izobraževanje izvajajo gimnazije in srednje šole. Deli se na splošno, poklicno tehnično ter srednje strokovno in tehniško izobraževanje. V srednješolsko izobraževanje, ki ni obvezno, je vključenih okoli 98 % populacije med 15. in 19. letom starosti. Po podatkih SURS-a je bilo v srednješolsko izobraževanje v šolskem letu 2021/22 vključenih 75.414 dijakov oz. za 2 % več kot v prejšnjem. V šolskem letu 2021/22 je bilo v srednješolskem izobraževanju zaposlenih 6.299 učiteljev in učiteljic (34 % učiteljev in 66 % učiteljic).
Terciarno izobraževanje izvajajo tako javne kot zasebne ustanove in je sestavljeno iz višješolskega strokovnega izobraževanja in visokošolskega izobraževanja. Visokošolsko izobraževanje daje udeležencem možnosti za osebni razvoj, kariero in aktivno državljanstvo ter širši skupnosti možnosti za osebnostni, socialni, umetniški, kulturni in ekonomski razvoj. Visokošolski zavodi v slovenskem visokošolskem prostoru so univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole.
V občini Ruše deluje Vrtec Ruše, Vrtec Bistrica ob Dravi, OŠ Janka Glazerja Ruše in Gimnazija in srednja šola za kemijo in farmacijo Ruše.
Zanimivost! Šolska ulica je najpogostejše ulično ime v Sloveniji. Po podatkih SURS-a je v Sloveniji 52 Šolskih ulic, 6 Šolskih cest in Šolskih poti, eno Šolsko naselje in 3 Dijaške ulice.
Občina Ruše je pristopila k novemu projekt - ZDRAVSTVENI SEMAFOR, ki je zaživel v začetku leta 2023. Gre za projekt ozaveščanja posameznikov ter širše laične in strokovne javnosti o pomenu zdravja, socialnega varstva in drugih človekovih pravic.
Mednarodni mejniki so priložnosti za izobraževanje javnosti o pomembnih družbenih vprašanjih, za mobilizacijo politične volje in sredstev, za reševanje globalnih problemov ter za praznovanje in krepitev dosežkov človeštva. Združeni narodi in ostale specializirane agencije so jih sprejeli kot močno orodje zagovorništva.
Posebne dneve, tedne, leta in/ali desetletja razglasi z resolucijo generalna skupščina Združenih narodov (UN - United Nations), ali njene specializirane agencije, kot so Svetovna zdravstvena organizacija (WHO – World Health Organization), Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO - United Nations Educational, Scientific and Cultural Organizaton), Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF - United Nations Children's Fund), Mednarodna organizacija dela (ILO – International Labour Organization), Mednarodno združenje za boj proti zlorabi starejših (INPEA - International Network for the Prevention of Elder Abuse), Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO - Food and Agriculture Organization of the United Nations)…
