Bistrica ob Dravi, 28. september - S strokovnim posvetom »Izzivi alkohola«, je danes Društvo Projekt Človek obeležilo 15 let uspešnega delovanja Sprejemnega centra Ruše.
Vemo, da je v Sloveniji prisotna pereča problematika prekomernega pitja alkohola. Vemo, da je pogosto viden nekritičen odnos širše družbe do alkohola in alkoholizma. Vemo tudi, da alkohol močno prizadene celotne družine, ne le posameznika, ki pije. Sprašujemo pa se, kakšne načine in pristope imamo za reševanje problematike alkoholizma, kako poteka zdravljenje in kaj se dogaja po tem, ko je zaključeno. Kdaj lahko govorimo o alkoholizmu in ali se pojavi že pri mladostnikih? Na posvetu smo s pomočjo strokovnjakov iz različnih področij iskali odgovore na ta vprašanja.
Strokovni posvet je s pozdravnim nagovorom otvorila predsednica Društva Projekt Človek, mag. Suzana Puntar, ki je izpostavila, da zaradi alkohola ne trpi samo posameznik, trpi celotna družina in zaznamovanih je več generacij. Dodala je, da alkohol ne vpliva samo na telo, pač pa tudi na duševno zdravje, na celotno družino, na delovne obveznosti, na ekonomski status, na prometno varnost in na koncu tudi na šibko socialno mrežo. Sprašuje se kaj lahko storimo, da bomo bolj zdrava družba, da bomo tekmovali pri pozitivnih izzivih, da bomo odločitve sprejemali s treznim pogledom na svet in ne bomo rabili omamljati zavest, da nam bo lažje in lepše. Udeležence posveta je pozvala k temu, da se vsi skupaj zavežemo k temu, da bomo pri svojem delu pozorni na sočloveka, da bomo promovirali treznost in iskali nove in učinkovite pristope.
Zbrane je naslednja pozdravila ga. Urška Repolusk, županja občine Ruše, ki je zaželela izredno dobro izpeljavo današnjega posveta, vsem prisotnim pa uspešno izmenjavo informacij in znanj.
O tem kaj je odvisnost od alkohola in kako jo zdravimo je spregovoril dr. Tilen Zamuda, spec. psih. iz Oddelka za psihiatrijo – Enota za bolezni odvisnosti in psihoterapijo, UKC MB. Predstavil je razvoj alkoholizma pri tipičnem pacientu in postopek kako določiti diagnozo odvisnosti od alkohola.
Nazorno je prikazal nevrologijo odvisnosti, ter vlogo, ki jo ima možganski avtomatizem pri razvoju odvisnosti, osredotočil pa se je tudi na pomen genetike in epigenetike, ter psiholoških in socialnih dejavnikov pri nastanku odvisnosti. Predstavil je potek zdravljenja v bolnišnici, ter zaključil z izzivi, s katerimi se pri zdravljenju odvisnosti srečuje medicinska stroka – veča se delež kombiniranih odvisnosti, vedno več je zdravljencev z osebnostnimi motnjami, povečuje se delež obravnav z dvojnimi diagnozami, veča se delež mladih, vedno več je ženske odvisnosti, povečuje se delež samskih, brez ustreznih svojcev, pojav nekemičnih odvisnosti, ter prostorski, organizacijski, kadrovski in finančni izzivi.
Ga. Mateja Lajh, iz Centra za duševno zdravje odraslih, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, je predstavila kako poteka delo v Centru za duševno zdravje odraslih. Izpostavila je, da se »nihče ne odloči, da bo alkoholik ali odvisnik, vedno je neko ozadje.« Poudarila je tudi, da je abstinenca temelj za spremembo in da skupina zdravi.
Štefan Lepoša, predsednik Društva za urejeno življenje - Abstinent je predstavil delovanje Društva Abstinent. Opozoril je, da je delo v njihovi organizaciji vse težje zaradi vseh pridruženih težav, ki jih imajo uporabniki, posledično pa je bolj kompleksna tudi koordinacija in komunikacija med vsemi različnimi službami.
Njegov uvod je nadaljevala ga. Breda Lepoša Žalec, strokovna vodja programa društva Abstinent, ki je predstavila tretjo fazo zdravljenja odvisnosti od alkohola. Terapevtske skupine za urejanje, kot jih imenujejo, posameznikom pomagajo pri vzdrževanju rednosti in rutine, omogočijo jim nov krog prijateljev, vzpostavitev zdravih medosebnih odnosov in s tem višjo kvaliteto življenja, pripomorejo k urejanju odnosov z najbližjimi osebami ter jih podprejo pri aktivnem reševanju njihove socialne problematike.
Kako poteka obravnava zasvojenih z alkoholom v terapevtskih skupnostih Društva Projekt Človek je predstavila ga. Polona Kersnik Jaramaz, vodja Terapevtske skupnosti za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju, Društvo Projekt Človek. Predstavila je metodo terapevtske skupnosti in trende na področju rehabilitacije zasvojenosti, med katerimi izstopajo staranje populacije, pojav novih psihoaktivnih snovi, pri katerih še niso znane dolgoročne posledice, manjša angažiranost svojcev in večji delež zasvojenih z alkoholom v terapevtskih skupnostih.
Ga. Renata Štopfer, predsednica društva Ars Vitae je predstavila specifike dela s svojci v programih urejanja zasvojenosti. Izpostavila je, da so pri eksperimentatorjih so pogosto ravno svojci tisti, ki so gonilna motivacijska sila in razlog, da se posamezniki obrnejo po pomoč, opažajo pa, da je toleranca do alkohola veliko večja kot pri ostalih drogah. Poudarila je velik pomen skupine za samopomoč, ki pogosto postane osrednja podporna točka, ki omogoča varen prostor, brez obsojanja.
O obravnavi oseb s težavami v duševnem zdravju in pridruženo odvisnostjo je spregovorila ga. Iva Anžlovar, ustanoviteljica in strokovna vodja Zavoda Franko. Opozorila je na prisotnost stigme v družbi, na pogostost samozdravljenja duševne stiske z alkoholom, ter posledično zanikanje in minimaliziranje težav z odvisnostjo. Poudarila je pomen multidisciplinarnega sodelovanja, vključevanja posameznikov v socialno okolje in odzivanja na potrebe uporabnikov in zagovorništva.
Ga. Anita Leskovšek Feldin, strokovna vodja programa, Inštitut Vir je spregovorila o ustreznem odzivanju in celostni obravnavi mladostnikov s tveganim življenjskim slogom. Poudarila je, da je vsako pitje alkohola pri mladih tvegano, saj je mladostništvo ranljivo razvojno obdobje. Izpostavila je razliko med abstinenco in treznostjo ter pomen raznolike obravnave, ki je prilagojena posamezniku in njegovi specifični situaciji. Svoje predavanje je zaključila z mislijo, da je bistvenega pomena, da se vživimo v mladostnikov svet in da ustvarimo spoštljiv, vključujoč in stabilen odnos.
Prispevki posveta so pripeljali do zaključkov, da nas na področju problematike alkohola čaka še precej dela, pri čemer je bistveno sodelovanje in povezovanje med organizacijami in odzivanje na novosti in izzive, ki se pojavljajo, ogromno pa lahko pripomoremo tudi z dobrim zgledom izpolnjujoče treznosti.
mag. Suzana Puntar, Društvo Projekt Človek
